Zimski meseci so kritični za varnost pešcev. Čeprav se je leto komaj začelo, sta umrla že dva, oba ta mesec. Najprej na Celjskem komaj šestletna deklica, ki je bila na sprehodu s starši. Med hojo po poljski poti je stekla proti glavni cesti, po kateri je ravno takrat pripeljal voznik osebnega avta. Šlo je sicer za pregledno cesto, voznikova hitrost pa naj bi bila v okviru omejitev.
Samo pet dni pozneje je v Ajdovščini življenje izgubil 68-letni pešec. Zvečer ga je zbil voznik kombija. Po poročanju policistov je bila krivda na strani obeh. Voznik je peljal prehitro glede na razmere na cesti, pešec pa hodil ob desni strani vozišča kljub temu, da je na drugi strani ceste pločnik.
Zgodilo pa se je tudi več nesreč s hudimi poškodbami. Policija je denimo iskala priče trčenja v semaforiziranem križišču v Mariboru. Voznik je trčil v 68-letno peško s psom na povodcu, ki je z njegove leve prečkala cesto na prehodu za pešce. Novomeški prometni policisti pa so med drugim poročali o nesreči pri Veliki Cikavi, v katero sta bili vpleteni voznica osebnega avta in 83-letna peška. Voznica je peško zbila na prehodu za pešce.
Pogosteje krivi vozniki kot pešci
»Letos sta v prometnih nesrečah umrla dva pešca, hudo poškodovanih pa je bilo dvanajst,« o statistiki, ki zajema podatke do sredine tega meseca, pravi Maja Ciperle Adlešič z generalne policijske uprave. Lani je bilo med pešci smrtnih žrtev sedem, hudo poškodovanih pa 82. Čeprav je vsaka žrtev ali poškodba preveč, pa so bile lanske številke precej ugodne, k čemu je verjetno prispevala zmanjšana gostota prometa zaradi epidemije, še posebej v spomladanskem času. Leta 2019 je umrlo 15 pešcev, 102 sta bila hudo poškodovana. Tako lani kot predlani je bilo med umrlimi največ tistih iz starostne skupine nad 64 let.
Na vprašanje o glavnih vzrokih za nesreče Ciperle-Adlešičeva odgovarja, da gre najpogosteje za neupoštevanje pravil prednosti. Pa je pogosteje krivda za nesrečo na strani pešcev ali voznikov? Tehtnica se krepko nagiba na stran avtomobilistov. Lani je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 451 pešcev, od tega jih je nesrečo povzročilo 73. In še predlani: v prometne nezgode se je zapletlo 687 pešcev, med njimi jih je 106 nezgodo tudi zakrivilo.
Število umrlih pešcev se skozi leta počasi niža, čeprav je opaziti tudi posamezna nihanja. Leta 2001 na primer je življenje izgubilo kar 41 peščev. Leta 2010 je bilo smrtnih žrtev 26, leta 2017 pa deset. Poleg že omenjenih neupoštevanja prednosti ter krivde na strani pešcev je po podatkih agencije za varnost prometa med najpogostejšimi vzroki neprilagojena oziroma prehitra vožnja. Zmanjšanje hitrosti je izjemno pomembno. Za primer. Verjetnost, da bo pešec umrl, je ob trku pri hitrosti 50 kilometrov na uro kar 85-odstotna, pri hitrosti 30 kilometrov na uro se zmanjša na manj kot deset odstotkov. In še: vožnja 10 kilometrov na uro nad omejitvijo pomeni, da se pot ustavljanja podaljša za 12 metrov. Te »nianse« v hitrosti lahko v naselju odločajo med življenjem in smrtjo.
Kresnička ali trak rešujeta
Najbolj ogroženi so starejši. Po eni strani jim pešajo psihofizične sposobnosti, po drugi strani pa so zaradi pogostejših temnejših oblačil slabše opazni. Sicer pa se mnogi, ne le starejši, še vedno ne zavedajo ali pa zavestno ne upoštevajo, da sta kresnička ali odsevni trak po zakonu predpisana obvezna oprema pešca ob slabši vidljivosti ali ponoči.
Sicer je samoumevno, vendar je glede na izkušnje treba ponovno poudariti, da smemo po vozišču hoditi le, če ni pločnika, hodnika, prehoda, nadhoda ali podhoda. Če moramo hoditi po cesti, se držimo roba, hodimo drug za drugim in ob levem robu ceste v smeri hoje. Voznike pa policija prosi, da hitrost prilagodijo razmeram, da so previdni na območjih, kjer se pešci običajno zadržujejo, da jim odstopijo prednost in da zunaj naselij vozijo po sredini voznega pasu, da ne bi zbili koga, ki hodi ob vozišču.
