Štirinajst mesecev pred predsedniškimi volitvami je skrajna desničarka Marine Le Pen lahko zadovoljna. Zlasti zaradi težnje volilcev na levici, da v drugem krogu, če se bo ponovil dvoboj iz leta 2017, ne podprejo vse bolj desnega predsednika Emmanuela Macrona, ni več nemogoče, da Le Penova zmaga in prevzame oblast.

Po zadnjih anketah bi v prvem krogu zmagala s 26 ali 27 odstotki glasov, v drugem krogu pa bi proti Macronu, ki bi v prvem krogu dobil 23 odstotkov glasov, sicer izgubila, a dosegla 48 odstotkov glasov. To je zelo veliko, saj je doslej veljalo, da kandidata skrajne desnice zavrača velika večina Francozov. Tako je Le Penova leta 2017 v drugem krogu proti Macronu prišla komaj do 34 odstotkov, medtem ko je njen oče Jean-Marie Le Pen leta 2002 proti zdaj že pokojnemu Jacquesu Chiracu pristal celo pri 18 odstotkih.

Ni več proti evru

Očitno so mnogi Francozi pozabili televizijsko soočenje pred drugim krogom predsedniških volitev 2017, ko se je Le Penova povsem osramotila s svojo agresivnostjo, aroganco in lahkomiselnim zavzemanjem za odpravo evra, saj bi na primer devalvirani frank zelo zmanjšal pokojnine. Tudi zaradi tega je na parlamentarnih volitvah Nacionalna fronta, ki se zdaj imenuje Nacionalni zbor, dobila v skupščini samo šest od 577 poslancev. Le Penova zdaj priznava krivdo, da njena »nacionalna vizija« takrat ni zmagala proti Macronovi »naivni globalistični«. Sploh je manj napadalna in ne nasprotuje več evru. Tako si prizadeva pridobiti Macronove nasprotnike.

Če jo Macronov tabor že ves čas obtožuje amaterizma na področju ekonomije (nedavno je izjavila, da znaša minimalna plača v Franciji 5000 evrov na mesec), pa Le Penova v zadnjem letu Macrona obtožuje amaterizma v boju proti pandemiji. V resnici je bilo v Franciji, ki ima 66 milijonov prebivalcev, v prvi polovici marca 2020 testiranih komaj dvakrat več ljudi na dan kot v Sloveniji. V prvem tednu cepljenja okoli novega leta so cepili komaj 517 Francozov, medtem ko je bilo v Sloveniji celjenih več kot tisoč prebivalcev. V času pandemije pa je postala aktualna tudi zahteva Le Penove po zapiranju v nacionalne meje.

Macron proti Le Penovi s sarkozistom

Le Penova se je okrepila tudi zato, ker sta ob več milijonih muslimanov, ki živijo v Franciji, islamski terorizem in tudi islamizem vse bolj v ospredju kot politični temi, kar je njen teren. Med drugim se je polastila medijsko odmevne zgodbe 17-letne lezbijke Mile, ki je lani, potem ko je na instagramu zavrnila islam (»V Koranu je samo sovraštvo, islam je eno samo sranje«), dobila več deset tisoč sporočil z žalitvami in grožnjami s smrtjo in posilstvom, tako da je morala pustiti gimnazijo in ima odtlej stalno policijsko spremstvo.

Macron se pred Le Penovo na področju islamizma brani z desnim republikancem in sarkozistom Géraldom Darmaninom, ki je od lani njegov notranji minister. O tem, kako se je Francija pomaknila na desno, veliko pove dejstvo, da ne gre več za spopad med levico in desnico, ampak med skrajno desničarko Le Penovo in izrazitim desničarjem Darmaninom.

Volilna kampanja se je na neki način že začela in v tem smislu bi lahko razumeli tudi nedavno televizijsko soočenje Le Penove in Darmanina, ki ima nalogo pridobiti desne volilce za Macrona. Osemintridesetletni notranji minister Le Penovi tako ni mogel očitati, da hoče islamistom onemogočiti dostop do služb v javnem sektorju in na ulici prepovedati zakrivanje las in vratu z ruto. Slednje namreč podpira kar 69 odstotkov Francozov.

Darmanin ji je celo dejal: »Kako lahko rečete, da islam ni problem!« Na kar je Le Penova, ki ji sicer običajno očitajo nestrpnost do muslimanov, odgovorila: »Nimam namena napadati islama, ki je samo ena od religij. Sem za svobodo veroizpovedi.« Le Penova je tako o sebi morda celo ustvarila videz zmerne političarke, za kar si prizadeva že vseh deset let, odkar vodi francosko skrajno desnico. Če ji bi to res uspelo, volilci levice v drugem krogu ne bodo imeli razloga, da podprejo Macrona.