Turistični vodniki: Prepoved dela visi kot damoklejev meč nad nami že skoraj leto dni

Brez posluha za predloge

Zaradi nezmožnosti dela so nekateri turistični vodniki zaposlitev našli v drugih branžah, večina pa neuspešno pošilja prošnje za delo, je jasna sogovornica. »Časi niso lahki in državna pomoč ne bo večna. Ministrstvom smo predlagali, da naše znanje izkoristijo v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji, ko bi lahko primerno predstavljali našo državo tujim obiskovalcem, vendar so se odločili, da bodo to delo namenili študentom. Tudi dijake bi lahko popeljali po domačem kraju kot del dodatnih učnih vsebin, vendar zaenkrat pri pristojnih institucijah ni posluha za naše predloge. Občutek imamo, da smo nevidni, neopazni… Opozarjamo tudi, da bo kvaliteten in izkušen kader odšel drugam in ko bo ponovno potreben, ga ne bo več na voljo. Kako bomo torej v Sloveniji izvajali strategijo razvoja slovenskega turizma brez interpretatorjev kulturne dediščine? Bomo to delo prepustili kar tujcem?«

Hrastova razloži, da v združenju upe v največji meri polagajo v napovedano spomladansko splošno pomoč gospodarstvu pri zagonu po kovidni krizi, v obliki razpisov ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vendar se hkrati bojijo, doda, da bodo zaradi težko dosegljivih pogojev zopet izpadli, kot se je že dogajalo v preteklosti: »Tisti, ki se primarno preživljamo iz naslova turističnega vodenja, smo namreč samostojni gospodarski akterji, mikro podjetja, in ne moremo dosegati pogojev, kot je na primer minimum pet zaposlenih. Turistični vodniki nismo zaposleni v turističnih agencijah, ampak nas te zgolj najamejo za določen projekt, torej nekajdnevno potovanje ali zgolj dvourno vodenje po Ljubljani.«

Želijo si boljše vključenosti

Kaj pa sodelovanje turističnih vodnikov s Slovensko turistično organizacijo (STO)? Hrastova pove: »STO nas je sprejela na dva sestanka prek videopovezave, na katerih smo lahko predstavili svoje predloge v zvezi z napovedanim razpisom za ponudnike turističnega vodenja. Vsekakor si želimo, da bi bili vodniki bolj aktivno vključeni v promocijo Slovenije domačim in tujim gostom. Ponudili smo pripravo zanimivih programov in da bi posneli kratke promocijske filme, v katerih vodniki povabimo goste v določen kraj, morda v več jezikih. Del sredstev, ki jih STO nameni za promocijo in jo izvedejo marketinške agencije, bi lahko namenili turističnim vodnikom. Celotna zadeva bi izpadla bolj pristno, saj bi goste nagovarjali resnični vodniki in ne igralci. Nobena naša ideja žal ni padla na plodna tla.«

Že skoraj leto dni tako člani združenja za dvig ravni svojega poklica skrbijo s prostovoljnim delom. »Še posebno se odzivamo na namere zakonodajnih sprememb, ki bi znale škoditi vodniškemu poklicu, in na tak način varujemo svoj poklic. Od vseh vpletenih v turizmu smo ravno vodniki tisti, ki največ časa preživimo z gosti in iz prve roke vidimo odzive na terenu, zato menimo, da lahko pomembno pripomoremo k razvoju turizma, le država bi nam morala bolj prisluhniti,« je jasna Tina Hrast.

Mednarodno se srečujejo tudi s tujimi vodniki in organizatorji potovanj, za katere opravljajo delo. Ves čas so obveščeni o tem, kako se vlade sosednjih držav odzivajo na izredno težko situacijo kolegov vodnikov na Hrvaškem, v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in drugod po Evropi. Tudi s pomočjo tovrstnih informacij so nastopali v dopisih, naslovljenih na resorno ministrstvo in druge vplivne akterje v turizmu.

Spremembe pokoronskega sveta

Optimistične napovedi poudarjajo močno željo ljudi po potovanju, zaradi katere lahko že spomladi pričakujemo vračanje turističnih obiskovalcev. To je tudi najsvetlejša luč, ki jo trenutno vidijo delujoči v turizmu. »Kot se je pokazalo že v lanski poletni sezoni in zadnjih mesecih, gostje iščejo večjo fleksibilnost, zato se bodo k nam verjetno prvi vrnili individualni gostje. Vsi v turizmu, tako organizatorji in ponudniki storitev kot potniki, si želimo jasnih smernic. Spremembe čez noč in nejasni ukrepi so lani prinesli številne odpovedi, ki se jim lahko letos, bogatejši z izkušnjami, izognemo. Prav tako to velja za domače goste, ki si želijo potovati,« je jasna turistična vodnica Martina Orehek.

Pravi, da se vsi, ki delujejo v turizmu, že od začetka krize prilagajajo, sledijo navodilom, poslušajo želje gosta in tako oblikujejo nov način potovanj. »Če govorimo o počitnicah, so se lansko poletje odlično obnesli tako imenovani varni koridorji ali čarterski leti v Grčijo. Če pa govorimo o potovanjih, so nekateri veliki tuji organizatorji že napovedali manjše število potnikov v skupini, kar bo dejansko obogatilo potovalno izkušnjo, verjetno pa spremenilo ceno potovanja. Nekateri so v svoj program vključili dodatno osebo, ki bo skrbela zgolj za higieno, zdravje in dobro počutje gostov. Nekateri organizatorji potovanj so izboljšali ali uvedli lastne aplikacije, ki so se odlično izkazale pri potrebi hitrega pretoka informacij ter brezstičnega poslovanja.«

O tem, kakšne bodo spremenjene potovalne navade v prihodnje, bo odločalo tudi dejstvo, kako varni se bomo počutili v pokoronskem svetu, ali se bomo naučili z virusom živeti, ali se nam ga bo uspelo znebiti… »Vodniki bomo na prvo mesto, tako kot do sedaj, tudi v prihodnje postavljali varnost gostov. Zelo si želimo usklajenih splošnih pogojev na državni in evropski ravni. Pričakovali bi, da bodo turistična zavarovanja dobila še večjo vlogo. Vodniki bomo pri svojem delu v še večji meri, tukaj mislim predvsem na slovenske goste, uporabljali tehnične pripomočke, kot je brezžični sistem za vodenje skupin. Za ogled bolj obiskanih znamenitosti se bomo verjetno hitro navadili na rezervacijo lastnega časovnega termina, s čimer se bo zmanjšal medosebni stik,« razmišlja Orehkova.

Potreba po krovni organizaciji

Slovenija nima enotnega registra, ki bi povezal vse slovenske vodnike z licencami, pa vendar bi z enotno streho lažje in uspešneje zagovarjali svoja stališča pred odločevalci. Martina Orehek pravi, da je v preteklih letih veliko posameznikov opravilo ogromno dela glede urejanja statusa turističnih vodnikov. Pa vendar se vedno bolj kaže potreba po krovni organizaciji, ki bi turističnega vodnika spremljala od izobraževalnega sistema oziroma od pridobitve licence naprej, priznava sogovornica. »Za to, da bi poenotili register, bi verjetno potrebovali enotno izobraževanje. Morda pa je čas za uvedbo visokošolskega programa za turističnega vodnika. Tako bi imeli temelje, na katerih bi gradili naprej. Prestop iz izobraževanja na delovni trg bi bil lažji in zagotovo bolj reguliran. Danes se premalo pogovarjamo o delovni zakonodaji ter o specifičnosti poslovnega subjekta, ki se ukvarja s turističnim vodenjem. Vse prevečkrat ugotavljamo, da odločevalci s tem niso seznanjeni.«

V čem se interesi različnih organizacij vodnikov najbolj razlikujejo? Orehkova odgovarja: »Turistični vodniki smo številna družina posameznikov z različnimi interesi, tako kot naši gostje. Vodniki delamo s tujimi gosti v Sloveniji, s tujimi gosti v tujini, z domačimi gosti v Sloveniji, z domačimi gosti v tujini, z gosti s posebnimi potrebami, s strokovnimi skupinami na mednarodnih srečanjih in se tako srečujemo z različnimi izzivi in težavami ter se posledično združujemo v različne interesne organizacije. Ob mednarodnem dnevu turističnih vodnikov naj nas družita naša zaveza dobro opravljenega dela in ljubezen do tega, kar delamo.«

Virtualna turistična vodenja

Letošnje praznovanje mednarodnega dneva turističnih vodnikov bo 21. februarja najverjetneje prvič potekalo virtualno. V združenju so se odločili, da v sodelovanju s kolegi iz Kluba profesionalnih turističnih vodnikov Slovenije pripravijo virtualno turistično vodenje, saj bodo osebni stiki le v omejenem številu. »Za take primere imamo seveda pripravljeno tudi tehnično pomoč – avdiosistem za vodnike. Namenjen bo predvsem tistim gostom, ki povezave na računalniku ali pametnem telefonu nimajo oziroma so nevešči rokovanja s tehniko. Skratka, poskrbeli bomo za vse naše goste,« je optimističen turistični vodnik Uroš Ule. Virtualno vodenje in javljanje vodnikov iz različnih slovenskih regij z naslovom Interpretiramo Slovenijo bo ponujeno v številnih predelih Slovenije.

Vodene oglede bodo na Gorenjskem začeli ob 9. uri v Kranju, podali se bodo po delu poti Škofjeloškega pasijona, pokukali v Radovljico, nato pa se obrnili proti Štajerski. Maribor bo v znamenju Čebelje poti ob 10.30, nadaljevali bodo v okolici Murske Sobote in zaključili v Žalcu. »Ljubljanski ogledi bodo od 12. ure dalje. Kje se bomo potepali in kaj bomo videli, bo prepuščeno našim vodnikom. Popoldne bomo oglede nadaljevali ob 14. uri v Novem mestu, nadaljevali v Metliki in Črnomlju ter zaključili v Žužemberku. Ostala nam bo Primorska s slovensko Istro in goriška regija, kamor se bomo ob 16. uri podali najprej v smeri Kopra in zaključili v Novi Gorici na Trgu Evropa, kjer bo poudarek na projektu Evropska prestolnica kulture leta 2025 dveh Goric. Če bomo imeli dovoljenje za vodenje manjših skupin, bomo oglede dodatno organizirali v posameznih mestih,« Uroš Ule pojasni potek brezplačnih ogledov.