Poslanci so se prešteli, nekateri so se poskrili, drugi so opravili poslansko dolžnost. Stvari so spet na svojem starem mestu. Izdajalci so oprali svojo vest, opozicija je bila na svojem pogrebu, pozicija pa bo dokončala začeto rušenje socialne države.

Morda pa je to Slovencem usojeno – da bo, kot je to velikokrat v življenju, tudi tokrat na pogorišču starega in preživelega zraslo nekaj novega, zdravega. Že videno in doživeto, le da je tokratna zgodba, v nasprotju z navdihujočo iz preteklosti, depresivna in kliče Slovence k pameti. A upanje umira zadnje in pomlad prihaja v deželo…

Srečo Knafelc, Krvava Peč