Festival izbere tri kritičarke oziroma kritike z dvoletnim mandatom. Letos se mandat izteka Semoliču, Diani Pungeršič in Veroniki Šoster, ki so tako še zadnjič izbrali devet sveže natisnjenih del z letnico 2020, za katera so po besedah organizatorjev presodili, da si zaslužijo podrobnejšo obravnavo.
Semolič je izbral zbirko Saladinovo ihtenje (Hiša poezije) Krištofa Dovjaka, ki je po zapisu Ivana Dobnika iz spremne besede »izjemno koncentrirana in v nekaterih ključnih sporočilnih elementih pacifistična, toda hkrati ravno tako kritična do zahodne paradigme dojemanja sveta«. Tej je dodal zbirko Od anusa do želve (Ustanova Velenjska knjižna fundacija), v kateri Ivo Stropnik vsako pesem uvede s slovarskim geslom in s tem poudari tudi moč besed v poeziji, ter zbirko Maje Vidmar Pojavi (LUD Literatura).
Kritičarka Diana Pungeršič se je odločila za zbirko Sonce na balinišču (Medium) Marka Matičetova, ki je svojo peto pesniško zbirko v celoti posvetil balinanju in presodil, da gre za »unikum v slovenskem, če ne tudi svetovnem merilu«. Kot so zapisali pri festivalu, z izborom Srčnic (Mohorjeva Celovec) Mance Košir Diana Pungeršič odpira Prangerjeva vrata v slovenskem prostoru precej tabuizirani duhovni poeziji, kritičarka pa je izbrala tudi »zelo intimen« pesniški prvenec Nine Medved z naslovom Drseči svet (JSKD).
Za prvenec Rane rane (Sanje) Anje Novak - Anjute, znane tudi kot članice igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča, se je v svojem izboru odločila tudi kritičarka Veronika Šoster. V naboru za Pranger sta po izbiri kritičarke še zbirka Krhke karavane (LUD Literatura), v kateri Muanis Sinanović razpira teme migracij, generacijskih prepadov, religije in še česa, ter knjiga z naslovom najbolj idiotska avtobiografija na svetu in izven (NUZ Ignor: Literarno društvo IA), »zbirka nesramnih pesmi«, ki jo je Dejan Koban napisal v ustvarjalni eksploziji med bivanjem na Bledu. sta
