Slušatelji iz vrst arhitektov, projektantov in trgovcev z gradbenimi materiali so se seznanili z evropskimi tehničnimi smernicami za pravilno izvedbo toplotnoizolacijskih sistemov, ki se nanašajo na učinkovito rabo energije, zaščito pred hrupom in požarno varnost v stavbah.

Fasadni sistemi ETICS

Poleg karakteristik fasadnih sistemov JUBIZOL so jim Jubovi strokovnjaki predstavili pravilne pristope k sanacijam fasadnih ovojev, postopke pri sanaciji razpok ter primere dobrih praks pri izvedbah doizolacije fasad. Vodja JUB Akademije dr. Iztok Kamenski je predstavil družbo JUB, njeno mednarodno organiziranost in izvozno usmerjenost, pri tem pa izpostavil ključne mejnike, ki zaznamujejo častitljivo zgodovino podjetja s 145-letno tradicijo. V nadaljevanju je udeležencem podrobno predstavil evropske tehnične smernice za pravilno izvedbo fasadnih sistemov ETICS (angl. External Thermal Insulating Contact System), med katere sodijo tudi izolacijski sistemi EPS in XPS, ki se ponašajo z odličnimi toplotnimi karakteristikami, visoko obstojnostjo in dolgo življenjsko dobo. Pri izvedbi kontaktnih fasad, ki so primerne tako za individualne kot za večstanovanjske objekte, morajo vgrajeni materiali zadoščati vsem zakonskim zahtevam in standardom, da bi stavbam nudili učinkovito toplotno in zvočno zaščito ter požarno odpornost. Tako morajo proizvajalci fasadnih sistemov ETICS za svoje gradbene proizvode pridobiti evropsko tehnično oceno ETA (angl. European Technical Assessment), pri čemer je vzpostavljen tudi ustrezni nadzor nad proizvodnjo v obratu.

Šest komponent

JUB je s fasadnimi sistemi JUBIZOL na domačem in tujih trgih prisoten že desetletja. Sistem JUBIZOL je sestavljen iz šestih komponent – izolacijske plošče, lepila za izolacijo, osnovnega ometa, armirne mrežice, osnovnega premaza in dekorativnega ometa. Strokovnjaki v Jubu objekte pred sanacijo dobro pregledajo in preverijo, kateri materiali so v njih vgrajeni, kakšni so bili načini lepljenja in sidranja izolacije ter kako so izvedeni detajli na stikih fasadnega ovoja s fasadnimi odprtinami, kot so okna in okenske police, nadstrešnice ter drugi stavbni elementi. Za izvedbo diagnostike objekta je treba najprej preveriti stanje ter izvesti več testiranj in meritev, ki pokažejo, v kakšni kondiciji je fasadni ovoj. V Jubu za te namene uporabljajo različna orodja in sodobne naprave, s katerimi je na objektih mogoče meriti stopnjo vlage in ugotavljati morebitno prisotnost plesni in alg, odčitati temperaturo in odkriti toplotne mostove (termovizija), ugotavljati obstoječo barvno nianso fasade ali pa z njimi preverjati dimenzije in druga zatečena stanja na objektu (naprava leica in dron). Tem izsledkom sledi še ocena, koliko projektnih faz bo potrebnih za izvedbo sanacije ob upoštevanju aktualnih tehničnih in požarnih smernic ter veljavne gradbene zakonodaje.

Kot je razložil še gradbeni inženir Aleš Kovač, morajo natančni analizi objekta obvezno slediti še popisi za izvedbo del, ki so za investitorja in projektanta zelo dragoceni, saj s predvidenimi količinami materiala in storitev izvajalcev ponujajo informativni stroškovni izračun za celotno izvedbo del.

Doizolacija iz prakse

Šolska primera dobre sanacije fasade ETICS s sistemom doizolacije je udeležencem predstavil gradbeni inženir Ivica Vlahek, vodja tehnične službe in projektne prodaje v družbi JUB Hrvatska, ki je kot ponudnik tehnološke rešitve ves čas poteka sanacij kakovostno sodeloval z investitorji in vsemi izvajalci, ti pa so morali med energetsko sanacijo na objektu ves čas tudi medsebojno sodelovati. Doizolacija je primerna za stavbe s tankim izolacijskim slojem, kjer želi investitor z optimizacijo stroškov povečati energijsko učinkovitost in izboljšati estetski videz objekta. Po podrobnem ogledu in popisu anomalij ter izračunih gradbene fizike so investitorjem predlagali več možnih rešitev, da so lahko izbrali stroškovno najprimernejšo. Doizoliranje fasad je na Hrvaškem zelo priljubljeno in je za preprečevanje velikih toplotnih izgub z vidika nižjih stroškov sanacije primerno ne le za bivanjske objekte, pač pa tudi za vrsto javnih objektov, kot so šole in vrtci.

Najpogostejše kritične točke

Jubov strokovnjak za fasade JUBIZOL Aleš Kovač je udeležencem predstavil najpogostejše kritične točke, ki se na objektih pojavljajo zaradi nepravilne izvedbe detajlov pri fasadnih ovojih. Gre za težave s kapilarno vlago pri direktnem stiku tal s fasado objekta, torej pri stiku fasadne izolacije in armirnega sloja z asfaltom ali tlakovci, kjer se zaradi neustrezno izvedene hidroizolacije vkopanega dela pod zemljino pojavlja vlaga na podzidkih, pa tudi pri ometih in estrihih. Opozoril je tudi na težave s toplotnimi mostovi zaradi nepravilne izvedbe dilatacijskih stikov z drugimi elementi na fasadnih površinah.

O tem, kako je treba pristopiti k sanacijam razpok na fasadnih površinah ter kaj jih povzroča, je udeležence seznanil arhitekt Boško Vukašinović iz družbe JUB Srbija. Lasaste, do 0,3-milimetrske razpoke pogosto niso niti dobro vidne, medtem ko so razpoke širine do 1,5 mm na objektih že bolj očitne. Statične razpoke nastanejo na fasadnih ovojih zaradi krčenja in jih je mogoče sanirati s posebnimi univerzalnimi elastomernimi materiali. (ktm)

Foto: arhiv podjetja JUB