Obrambni ministri zveze Nato bodo ta teden dva dni razpravljali o varnostni situaciji v svetu, delitvi bremen znotraj zavezništva in varnostnih izzivih, ki jih za zavezništvo predstavljata Rusija in Kitajska, pri tem pa jih bodo spremljala tudi opozorila afganistanskega političnega vrha, da bo treba sprejeti odločitev o nadaljnji prisotnosti Natovih tujih sil pod Hindukušem. Na 32. obletnico umika Sovjetske vojske iz Afganistana je tamkajšnji predsednik Ašraf Gani v opozorilo spomnil, da je Afganistan po odhodu sovjetske vojske zdrsnil v državljansko vojno zato, ker država ni imela izhodne strategije po slovesu okupatorja. Gani ni vlekel vzporednic med sovjetsko vojsko in Natovimi silami, ampak opozarjal pred morebitnimi posledicami umika zavezniških sil, preden bi na dolgotrajnih mirovnih pogovorih v Dohi talibani in afganistanska vlada dosegli mirovni dogovor.

Bojazni zaradi revizije Trumpovega dogovora

Prav odločitev, kako nadaljevati mirovno misijo urjenja in ponujanja pomoči afganistanski vojski, bo ena osrednjih tem tokratnega ministrskega zasedanja, na katerem bo prvič sodeloval novi ameriški obrambni minister Lloyd Austin. Ta se bo videozasedanja udeležil s temeljnim sporočilom, ki ga Bidnova administracija ponavlja od inavguracije naprej: ZDA ostajajo zavezane severnoatlantskemu zavezništvu. Po štirih letih napornih razprav, kot je razhajanja v času Trumpovih let opisal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, se zdaj zavezništvo ozira v prihodnost. Ne glede na to, da je nova ameriška administracija začela revizijo odločitve prejšnje vlade o zmanjšanju prisotnosti ameriških vojakov v Nemčiji, kar je sicer nekoliko pomirilo Berlin in druge zaveznike, pa številna vprašanja ostajajo odprta.

Tudi ameriška administracija bo namreč morala odgovoriti na vprašanje, na katero včeraj Stoltenberg ni poznal odgovora: kako bo z ameriško prisotnostjo v Afganistanu po 1. maju, dnevu, ko bi se v skladu z dogovorom med Trumpovo vlado in talibani ameriške sile morale umakniti iz Afganistana. Tudi ta sporazum je pod revizijo Bidnove administracije, zaradi česar se pod Hindukušem pojavljajo razmišljanja, da se mu bo Biden odpovedal. Nekdanji afganistanski podpredsednik Mohamed Junus Kanuni tudi ocenjuje, da so mirovni pogovori s talibani v Dohi zastali. »Mladi talibani hočejo nadaljevati nasilje, medtem ko njihovi voditelji ocenjujejo, da lahko s pogovori razrešijo zadeve,« ob zavedanju, da nihče ne more v konfliktu zmagati vojaško, pravi Kanuni.

Bidnu predlagajo odložitev umika

Stoltenberg, ki je ves čas vztrajal, da bodo zavezniki skupaj odšli iz Afganistana, je hotel že na tem ministrskem zasedanju dobiti jasnejšo sliko o tem, kako bo s prisotnostjo ameriških sil v Afganistanu. Trump je tako v Iraku kot v Afganistanu število ameriških vojakov že zmanjšal na 2500 v vsaki državi. Ameriška vojska v stabilizacijske napore pod Hindukušem že dolgo ne prispeva več večine vojakov (skupaj je tam nastanjenih še 9500 Natovih sil). Posebna skupina strokovnjakov in politikov je sicer za kongres pripravila poročilo, v katerem svetuje, naj se datum umika ameriških sil odloži, saj bi lahko državo pripeljal v državljansko vojno, destabiliziral regijo in omogočil ponovno vrnitev Al Kajde. Poročilo so predali tudi Bidnu.

»Najti moramo pravšnje ravnotežje, da ne bomo v Afganistanu ostali predolgo in odšli prezgodaj, s čimer bi Afganistan ponovno lahko postal odskočna deska za mednarodni terorizem,« ocenjuje Stoltenberg. Talibane je vnovič pozval, naj končajo napade, spoštujejo dogovor z Američani in se pogajajo v dobri veri.