O tem, kaj je osnovni namen avtomobila, ni dvomov. Od vsega začetka je bil zasnovan zato, da bi skrbel za hitrejšo mobilnost, za premagovanje razdalje med dvema ali več točkami. Pozneje se je njegova namembnost sicer močno razširila, v veliki večini primerov pa je avto pač za to, da se ga vozi – ko se preseli v svet filma, po navadi karseda hitro, vrtoglavo, atraktivno. Ne nazadnje je velika večina avtomobilov v filmih zaslovela ravno po tej plati, ne pa čisto vsi. Avto je lahko tudi okras sredi dnevne sobe ali pa je njegova karoserija prikladna »fasada« za skrivanje, na primer, zlata.
To, drugo, smo denimo videli v filmu Jamesa Bonda Goldfinger iz leta 1964, v katerem je glavni negativec Auric Goldfinger zlato pretopil in ga vgradil v karoserijo svojega rolls-roycea. Eno in drugo pa skoraj pol stoletja pozneje v filmu iz leta 2011 Oropaj bogataša (Tower Heist; da, še en film z izjemno neposrečenim prevodom). V njem ima bogataš Arthur Shaw (Alan Alda) svojega ferrarija 250 GT lusso letnik 1963 namreč kot okras postavljenega sredi sobe v svojih prostorih na vrhu stolpnice, kot se v filmu izkaže pozneje, pa se pod njegovo kajpada rdečo barvo skriva zlata karoserija – tako je namreč Shaw zakrinkal svoje nelegalno pridobljeno bogastvo.
Idejo dobil pri Nicolasu Cageu
Čeprav kader, v katerem omenjenega ferrarija vidimo predstavljenega prvič, močno spominja na tistega iz legendarnega filma Prosti dan Ferrisa Buellerja (Ferris Bueller's Day Off) iz leta 1986, je režiser Brett Ratner kasneje razložil, da je idejo dobil v resničnem življenju. In sicer leta 2000, ko je pred snemanjem filma Zamujena priložnost (The Family Man; da, še en film z izjemno neposrečenim prevodom) z Nicolasom Cageem igralca obiskal na domu in sredi njegove dnevne sobe zagledal luksuzni avtomobil.
Kakor koli, ko Shaw ob obisku agentov FBI in njihovem začudenju ob pogledu na ferrarija razloži, da ga je na vrh stolpnice spravil tako, da ga je razstavil in spet sestavil, med drugim doda tudi, da ga je kupil za milijon dolarjev in da je bil njegov lastnik pred tem legendarni Steve McQueen. Kar ima spet realno podlago v resničnem življenju – primerki ferrarija 250 GT lusso dejansko dosežejo cene okoli milijon dolarjev, eden njegovih najbolj znanih lastnikov pa je bil omenjeni McQueen, sicer zvezda nemara najbolj znanega avtomobilskega filmskega preganjanja v zgodovini – s fordom mustangom v Bullittu leta 1968.
Boleče razbijanje
Omenjeni ferrari je na neki način nato glavni predmet filma, saj se skupina roparjev, med katerimi so tudi Josh Kovaks (Ben Stiller), Darnell Davis (Eddie Murphy) in Mr. Fitzhugh (Matthew Broderick; mimogrede, glavna zvezda že omenjenega Ferris Bueller's Day Off), ki jih je Shaw naplahtal, odloči, da mu ga bo ukradla. Seveda za tem, ko po naključju ugotovijo, da je v celoti iz zlata. To jim naposled z različnimi triki, spuščanjem z žerjavom in dvigalom, tudi uspe, pri čemer so pikolovci pri filmu hitro našli tudi nekaj lukenj – največjo, da bi tak ferrari, če bi bil v celoti iz zlata, kakor ugotovijo v filmu, tehtal najmanj 4535 kilogramov, nosilnost dvigala pa je označena le do največ 2720 kilogramov.
Ker so ferrariji 250 GT lusso izjemno redki, pregrešno dragi in se v filmu nanj za nameček Kocaks spravi s palico za golf, je jasno, da so uporabili repliko omenjenega modela. Natančneje dve, pri katerih je šlo le za »lupini« brez motorjev in nekaterih drugih pomembnih sestavnih delov – ne nazadnje se ferarri v filmu niti ne vozi. »Kljub temu da smo vsi vedeli, da gre za repliki, pa je bilo boleče gledati, ko mu je Ben (Stiller, op. p.) s palico za golf razbijal stekla. Še posebno za našega italijanskega direktorja fotografije Danteja Spinottija,« je še povedal Brett Ratner.
