Dornberk se je v času avstro-ogrskega cesarstva imenoval Dornberg, kar prevedeno pomeni »trnov hrib«. Po koncu prve vojne so ga Italijani dobesedno prevedli v Montespino, a v prvem italijanskem poštnem žigu ohranili tudi »Dornberg«… Leta 1923 je pošta dobila nov žig, v katerem je bilo prvotno ime kraja zamenjano z imenom pokrajine, »Friuli« (Furlanija), tega pa je leta 1944 zamenjal napis »Gorizia« (Gorica). Po drugi vojni je pošta uporabljala žige, skladne s tedanjimi zahtevami, v katerih je bilo ime kraja/pošte »Dornberg« zapisano tako v latinici (ob zgornjem obodu krožnice) kot v cirilici (ob spodnjem obodu). V petdesetih prejšnjega stoletja, ko je potekalo množično preimenovanje krajev, so iz imen izginjali svetniki, včasih pa tudi kar tako … Ime Dornberga so najprej hoteli preimenovati v Vinodol, obveljal pa je »Zali hrib« (po Snoju, ESSZI 2009, naj bi »zali« v prvotnem pomenu pomenilo »slab«), kakor se je kraj imenoval med 15. majem 1952 in 1. septembrom 1955, ko je tudi pošta uporabljala žig s tem imenom! Odtis tega žiga predstavlja v novejši slovenski poštni zgodovini veliko posebnost! (Tako kot odtis žiga pošte »Zgornja Sušica«, predstavljen v tej rubriki leta 2006, ki bo svojo 150. obletnico ustanovitve slavila čez nekaj dni!) Prebivalci Zalega hriba z imenom niso bili zadovoljni, predlogi za preimenovanje so se množili, menda se jih je nabralo kar 23, med njimi Podbreg, Trtnik, Trtognoj, Vingrad, Vinodol, Vinorod, Zali breg, Zalič… Obveljalo je kar prvotno (nemško) ime, le da so »g« poslovenili v »k«, odtlej se kraj in pošta imenujeta Dornberk.

Ime druge današnje slavljenke je bilo (skoraj) vseskozi Vače. Prvi žig, ki ga je uporabljala pošta, je bil dvojezični enokrožni naprstniški (22 milimetrov premera) s podpisanimi številkami datuma »Watsch (Vač)«, drugi je bil ravno tako enokrožen s podpisanimi številkami datuma, le da se je razširilo nemško ime pošte v »Watsch bei Littai« (ob zgornji krožnici) in slovenskim imenom »Vače« (ob spodnji krožnici), naslednji je bil podoben, le da je bil dvokrožen s črkovno oznako »a« (zaradi dolžine nemškega imena je bila črkovna oznaka premaknjena iz središčne osi, kar predstavlja posebnost). Nekaj let pred začetkom prve svetovne vojne so vse poštne žige začeli zamenjevati s sodobnimi, dvokrožnimi z mostom z vrtljivim nastavljivim datumskim mehanizmom. V prvi in drugi Jugoslaviji je bil zapis imena kraja/pošte standardno v latinici (ob zgornjem obodu) in cirilici (ob spodnjem obodu krožnice). Leta 1971, ob uvedbi poštnih številk, je iz poštnih žigov izginila cirilica, pošta je dobila poštno številko, odtlej se je imenovala 61252 Vače; marca 1996 je iz poštne številke izginila »jugošestica«, ki je v skupni državi označevala slovenske pošte, od 1. julija 2016 je pošta pogodbena.

Rubrika Filatelija bo v Dnevniku spet v torek, 23. februarja 2021.