Nekje v sistemu parlamentarne demokracije mora biti napaka, ki je večini državljanov prinesla spremembe na slabše. Manjka torej diagnoza »obolelosti« predstavniške demokracije. Hvale predstavniške demokracije so prazne, če ta sistem ne omogoča tudi uporabnega orodja proti legalizaciji avtokratskega sistema upravljanja države. Namesto višje ravni materialne, družbene in okoljske blaginje prinaša avtokratski sistem ljudem le stiske, tesnobo, negotovost in strah.
Kakšna je izrazita pomanjkljivost avtokratskega sistema upravljanja države? Ta deluje tako, da v delovanje družbe s svojim ravnanjem vnaša veliko entropije, ki je merilo neurejenosti družbe. To se dogaja, ker narava sama po sebi vedno teži k neredu (po meri človeka), k povečevanju entropije v družbenem sistemu. Ker nered nastaja sam po sebi, je tudi najbolj naravno stanje družbe. Avtokratska oblast se seveda največ ubada z vprašanjem, kako obdržati oblast. Skrb za urejenost družbe in blaginjo prebivalstva je v drugem planu, kar vnaša v družbo obilje entropije (nereda).
Videti je, da kritiki ravnanja avtokratske oblasti praviloma prezrejo dejstvo, da spremembe v družbi potekajo ireverzibilno. Opraviti imamo z enosmernim, nepovratnim (ireverzibilnim) procesom spreminjanja družbe. Vrnitev v izhodiščni položaj ni izvedljiva. Utemeljene kritike avtokratske oblasti ne ponujajo odgovora na vprašanje, kdo so izvrševalci želenih sprememb v sistemu oblasti. Tu naletimo na problem, ker izvajalce načrtnega spreminjanja družbenih razmer predstavljajo le v politične stranke svobodno organizirani državljani.
Priznati moramo, da na politični sceni nimamo političnih strank, ki posedujejo moč, da spremenijo avtokratsko oblast v normalno predstavniško demokracijo. Soočamo se s skrb zbujajočim pojavom, ko je oblast legalno v rokah SDS, ki jo podpira le petina volilcev. Večina, kar štiri petine volilcev, ima položaj manjšine. Med parlamentarnimi političnimi strankami večina volilcev ne najde zaupanja vrednih strank, ki bi udejanjile zahteve po odpravi avtokratskega upravljanja države.
To je prava diagnoza obolelosti predstavniške demokracije in tudi dokaz, da je predstavniška demokracija res preživela. Po poldrugem stoletju uporabe predstavniške demokracije smo se znašli na prelomnici. Legalnost, ki je temelj absolutne moči političnih strank, mora (končno) nadomestiti legitimnost upravljanja družbe, ki temelji na volji ljudstva. Dokaz, da je res tako, je groteska, v kateri na družbeni sceni pravkar nastopata hibridna koalicija in DeSUS.
Janez Krnc, Litija
