Naziva naj prostovoljec leta 2020 v občini Škofja Loka je 19-letni Rok Šarić zelo vesel. »To je priznanje vsem organizacijam in projektom, pri katerih sem sodeloval, predvsem pa vsem ljudem, s katerimi smo združili moči in pomagali,« pravi. Prepričan je, da je k odločitvi, da so ga izbrali, precej pripomogla njegova vsestranskost. »Sodelujem na različnih področjih. Opozarjam pa, da je čisto vsak človek, ki prostovoljno naredi nekaj, pomemben, ker čisto vsak pripomore k boljšemu svetu,« meni.
Začelo se je pri tabornikih
Seznam Šarićevega udejstvovanja je neskončen. »Odlikuje ga vestno prostovoljsko delo predvsem na področju mladih,« so v obrazložitvi zapisali na občini. Je aktiven in uspešen mentor v društvu tabornikov Rod svobodnega Kamnitnika, inštruktor v Mladinskem centru Blok in podpredsednik kluba Interact. Zaslužen je za vsestransko pomoč v občini Škofja Loka in humanitarno delo pri različnih projektih. Lani je več desetim otrokom s svojim delom omogočil taborjenje v času poletnih počitnic. Vodil je projekt Škrat za en dan in z darili osrečil kar 65 otrok. V času epidemije je kot mnogi prostovoljci sodeloval pri oskrbi pomoči potrebnih v občini Škofja Loka. Obenem je tudi eden od mentorjev mednarodnim prostovoljcem v Škofji Loki, naštevajo na občini.
»Tabornik sem od petega leta starosti. Najprej je bila to zame prostočasna aktivnost, danes pa s taborniki pridobivam neprecenljive izkušnje, ki mi bodo pomagale tudi pri uveljavitvi v poklicnem življenju,« opisuje študent prvega letnika ljubljanske pravne fakultete. »Poleg vseh izkušenj in poznanstev sem tabornikom najbolj hvaležen za širok pogled na dogajanje okoli sebe in za vrednote, ki so mi jih privzgojili,« pravi prostovoljec, ki v vzgojno-izobraževalnih taborniških projektih deluje tako na lokalni kot na nacionalni ravni, vodi pa tudi skupino otrok v škofjeloškem društvu tabornikov.
Pred seboj je treba videti cilj
Prostovoljskih akcij se je v Šarićevem življenju nabralo precej, zato nas je zanimalo, katera med njimi mu je najbolj ostala v spominu. »Težko bi se osredotočil na eno samo. Vedno se trudim sodelovati pri tistih stvareh, ki so mi všeč in me osebno pritegnejo ali navdahnejo,« opozarja in se spominja koncerta Podaj mi roko. »S prijateljico, bivšo sošolko Tajdo Kopač sva ga na njeno idejo in v sodelovanju z ekipo gimnazijcev dve leti zapored organizirala na gimnaziji Škofja Loka. Šlo je za čisto spontan koncert, na katerem so nastopali mladi gimnazijski glasbeniki in umetniki, obe leti pa smo zbrali kar veliko denarja, ki smo ga namenili družini iz okolice Škofje Loke, ki je ta denar zaradi stiske potrebovala,« pripoveduje. Močno se mu je v spomin zasidrala tudi že omenjena taborniška akcija zbiranja daril za otroke.
Prostovoljstvo naš sogovornik priporoča vsakomur in za prve podvige nikomur ni treba prav daleč. »Ozreš se po svoji okolici, začutiš počutje v njej, potem pa ga skušaš izboljšati,« svetuje. Ob tem pa opozarja, da se je »treba zavedati, zakaj neko stvar počneš. Velikokrat opažam, da ljudje tega ne vedo. Vsako stvar se da bolje opraviti, če premoreš globlje razumevanje. Namen se mora skladati z učinki tvojega dela v družbi. Pri prostovoljskem in humanitarnem delu bi lahko dosegali boljše učinke, če bi imeli to v mislih vsi sodelujoči, ne samo vodje timov,« razmišlja.
Prostovoljci so sicer tudi njegovi najtesnejši prijatelji. Kam pa želi, da bi ga pot zanesla v prihodnje? »Glede dolgoročnih življenjskih ciljev nisem pretirano ambiciozen, ker vem, da me zanima ogromno, včasih celo preveč stvari hkrati. V poklicni karieri bi rad delal z ljudmi, zanimajo me jeziki, kulture in mednarodne organizacije, prav tako delo na humanitarnem in dobrodelnem področju,« je še razkril.
