Relativni zmagovalci predčasnih volitev so sicer socialisti, ki jih je podprlo 23 odstotkov volivcev in naj bi osvojili 33 sedežev, poročajo tuje tiskovne agencije.
Katalonska republikanska levica (ERC) je osvojila 21 odstotkov glasov in naj bi v parlamentu zasedla enako število sedežev kot socialisti. Na tretjem mestu je stranka Skupaj za Katalonijo (JxCat), ki je osvojila približno 20 odstotkov glasov oziroma 32 poslanskih mandatov. Skrajno leva stranka CUP, ki si prav tako prizadeva za neodvisnost Katalonije, je osvojila 6,5 odstotka glasov oziroma devet poslanskih sedežev.
Konservativna Ljudska stranka, ki je v nacionalnem parlamentu največja opozicijska stranka, je medtem utrpela hud poraz. S 3,8-odstotno podporo in tremi mandati je pristala na zadnjem mestu. Močno je bila poražena tudi liberalna stranka Ciudadanos, ki je v primerjavi z volitvami leta 2017 izgubila kar 30 poslanskih sedežev in jih ima zdaj zgolj šest. Več glasov kot PP in Ciudadanos je osvojila skrajno desna stranka Vox, ki se je s 7,7 odstotka glasov in 11 sedeži prvič prebila v katalonski parlament.
Edino upanje socialistov, da sestavijo regionalno vlado, je, da se stranki ERC in JxCat ne bi mogli dogovoriti za sodelovanje. Stranki JxCat in ERC, ki sestavljata regionalno vlado in zagovarjata neodvisnost od Španije, sta se namreč zaradi različnih pogledov, kako doseči neodvisnost, na volitve podali močno razdeljeni. Socialisti naj bi bili za ERC, ki v nacionalnem parlamentu v Madridu podpira manjšinsko vlado pod vodstvom socialističnega premierja Pedra Sancheza, sprejemljivejši partner, navajajo agencije. Socialisti sicer nasprotujejo odcepitvi regije na severovzhodu države, vendar pa so za razliko od nekdanje konservativne vlade odprti za pogajanja. Sanchez se je v prvem odzivu na volitve veselil zmage socialistov v Kataloniji.
Volilna udeležba 53-odstotna
Njihov vodilni kandidat, nekdanji španski minister za zdravje Salvador Illa, pa je znova pozval k spravi med Španci in Katalonci. "Spremembe ni mogoče ustaviti. Katalonija ljubi Španijo," je dejal. Ker je njegova stranka osvojila največ glasov, bo Illa prvi poskušal oblikovati vlado, a mu to najverjetneje ne bo uspelo. Priložnost bo v tem primeru dobil vodilni kandidat ERC Pere Aragones, dosedanji podpredsednik Katalonije. "Katalonija mora začeti novo etapo pod vodstvom ERC. Imamo veliko moč za dosego samoodločbe, osvoboditev zaprtih zagovornikov samostojnosti, za vrnitev tistih v izgnanstvu ter za organizacijo referenduma in vzpostavitev katalonske republike," je Aragones povedal v nedeljo zvečer.
Predsedniška kandidatka JxCat Laura Borras je povedala, da je že govorila z vodilnim kandidatom ERC in tudi vodjo CUP. Njen strankarski kolega in nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemonta, ki je v izgnanstvu v Belgiji, pa je dejal, da ima neodvisnost Katalonije tolikšno podporo kot še nikoli. "Sporočilo ljudi je jasno. Želijo neodvisnost," je povedal. Iz JxCat prihaja tudi Quim Torra, ki je bil lani zaradi neposlušnosti kaznovan s prepovedjo opravljanja javnih funkcij in avtomatično razrešen s položaja predsednika Katalonije. Zato so tudi morali pripraviti nove volitve v tej španski regiji. Torra je v odzivu na volitve zapisal, da morajo zagovorniki neodvisnosti upoštevati mandat, ki so jim ga dali volivci. To je "zgodovinska zmaga neodvisnosti", je zapisal na Twitterju.
Volitve, ki so potekale ob strogih ukrepih zaradi pandemije covida-19, je sicer zaznamovala nizka volilna udeležba, ki je bila 53-odstotna.
Na volitvah so lahko sodelovali tudi obsojeni zagovorniki neodvisnosti, ki pa bodo morali sedaj najverjetneje nazaj v zapor. Tožilstvo je danes namreč zahtevalo, da devetim politikom odvzamejo pravico do gibanja na prostem. Kdaj bo sodišče odločalo o zahtevi tožilstva, zaenkrat ni znano.
