Na kosovskih predčasnih parlamentarnih volitvah, že drugih v zadnjih 18 mesecih, je ob 46,9-odstotni volilni udeležbi zmagalo levosredinsko Gibanje za samoodločbo. Po projekcijah inštituta PIPOS je dobilo 41,8 odstotka glasov oziroma 52 od 120 poslanskih mest, kar je premalo za absolutno večino, ki si jo je želel voditelj gibanja Albin Kurti. Spet bo torej težko sestaviti vlado, zato za skorumpirano politično elito, ki jo uteleša od novembra v Haagu zaprt predsednik države Hashim Thaçi, še ni vse izgubljeno.

Kurtija je v boju proti korupciji in nepotizmu podprla 38-letna predsednica skupščine in vršilka dolžnosti predsednika države Vjosa Osmani, ki prihaja iz nasprotnega političnega tabora, iz desnosredinske Demokratične zveze Kosova (DZK) sedanjega premierja Avdulaha Hotija. Zdaj pa je nastopila proti Hotiju na Kurtijevi listi Gibanja za samoodločbo.

Thaçijeva desničarska Demokratska stranka Kosova (DSK) je po projekcijah inštituta PIPOS zasedla drugo mesto s 16,5 odstotka glasov. Sledi Hotijeva DZK s 15 odstotki. Zlasti hud poraz Zavezništva za prihodnost Kosova, ki ga vodi Ramush Haradinaj, kot Thaci pred več kot 20 leti eden od poveljnikov gverilcev, kaže, da so kosovski Albanci vse bolj proti stari politični eliti, ki je s svojo grabežljivostjo prispevala k temu, da je Kosovo najbolj revna država Balkana. Še leta 2017 je Haradinaj na čelu koalicije, v kateri je bila tudi DSK, zmagal s 34 odstotki glasov in za 30 mesecev postal premier. Zdaj si prizadeva, da bi ga skupščina izvolila za predsednika države, a to bo težko, saj je njegova stranka po projekcijah PIPOS dobila komaj 7,2 odstotka glasov.

Manjšine Kurtiju v pomoč?

Veliko vprašanje je, ali bo Kurti kljub zmagi lahko sestavil vlado. Morda bi si lahko pomagal z manjšinami. Romi imajo zagotovljene 4 od 120 poslanskih sedežev, Bošnjaki 3, Turki 2 in Gorani 1. Težko pa je verjeti v koalicijo s srbsko manjšino, ki ima 10 poslancev. Pred volitvami je bil Kurti seveda proti dialogu s Srbijo, sicer ne bi zmagal.

Glavna naloga nove vlade bo prav dialog s Srbijo in pa boj proti brezposelnosti, ki na Kosovu dosega 27-odstotno raven. Lani se je ta odstotek samo še povečal zaradi pandemije oziroma padca BDP za 4,5 odstotka, pa tudi zato, ker ob visoki nataliteti vsako leto prihaja na trg delovne sile vse večje število mladih.