Organizirane kriminalne skupine postajajo vse bolj nasilne, kar v Evropski uniji povzroča velike skrbi. V zadnjih letih se je povečalo število nasilnih dogodkov, povezanih s težkim in organiziranim kriminalom, zrasla sta tudi vpliv tega nasilja in njegova prepoznavnost. Kot na primer lani, ko so na Nizozemskem odkrili ladijske zabojnike, spremenjene v mučilne celice. Zvočno izolirani zabojniki so bili med drugim opremljeni z zobozdravniškim stolom z vezicami in lisicami, lisice so bile pritrjene tudi v tla in stene, našli so škarje za obrezovanje in skalpele. Europol našteva tudi nasilne primere iz Belgije, Danske, Italije in Španije ter vojne med tolpami na Švedskem. To kaže na vse večjo pripravljenost organiziranih kriminalnih združb, da za svoje zločinske cilje ne izbirajo sredstev.

Ranljiva velika pristanišča

Europol v zadnjem poročilu ugotavlja, da veliko nevarnost javni varnosti predstavljata vse pogostejša vpletenost mladih in neizkušenih plačanih morilcev in dostopnost strelnega orožja in eksploziva. Nasilni incidenti se pogosto dogajajo na obljudenih javnih krajih sredi belega dne. Velika pristanišča v EU, ki jih hudodelske organizacije uporabljajo kot tranzitne točke, in ulice bližnjih mest so še posebno ranljivi. Sploh ker tu vlada tekmovanje za prevlado nad distribucijo. Tu zaradi pritiskov mednarodnih kriminalnih skupin vladata korupcija in ustrahovanje pristaniških delavcev, ki so ključnega pomena pri raztovarjanju in skladiščenju prepovedanega blaga.

Porast nasilja opažajo znotraj skupin, kjer se na primer bojujejo za prevlado in moč. Prav tako narašča nasilje med združbami, pogosto povezano s konkurenčno tekmo. Konkurenca bi lahko bila vzrok za večje nasilje v združbah, ki se ukvarjajo s trgovino s kokainom in marihuano. Ta je v zadnjem času namreč pritegnila nove igralce.

Kriminalne skupine se sicer že od nekdaj bojujejo za svoj tržni položaj. Vzroki za nasilje so lahko tudi drugačni, na primer izguba blaga ali slaba kakovost denimo droge. Lahko gre za maščevanje, na primer za umor ali za napad na sodelavca ali družinskega člana. Ni nujno, da se maščujejo neposredno tekmecem, ampak njihovim sorodnikom, tudi mladoletnim, ki niti niso vpleteni v kriminalno dejavnost. Umore nekateri predajajo zunanjim izvajalcem. Plačilo naj bi se po Europolovih podatkih gibalo med 10.000 in 100.000 evri. Toda nekatere države poročajo o v zadnjem času precej nižjih cenah, ker je za to delo pripravljeno poprijeti veliko mladih in neizkušenih kriminalcev.

Tarče tudi odvetniki, policisti, novinarji

V preteklosti so se kriminalne združbe večinoma zatekle k nasilju le, če druge oblike zastraševanja niso zalegle. Niso si namreč želele pritegniti pozornosti organov pregona. Zdaj pa se večkrat zdi, da jim je vseeno. Manjše zaupanje javnosti v represivni državni aparat in ustrahovanje nekooperativnih bi lahko bila dodatna motivacija za nasilno vedenje, ugotavlja Europol. To še zlasti velja za umore ljudi, ki se ne ukvarjajo s kriminalom. V EU se denimo stopnjuje nasilje nad odvetniki in preiskovalnimi novinarji. Zloglasen primer je umor odvetnika Derka Wiersuma predlani pred njegovim domov v Amsterdamu. Zagovarjal je člana tolpe, ki je postal priča v preiskavi zoper to tolpo. Vse več nasilja je usmerjenega tudi v policiste, priče, informatorje, nekooperativne pristaniške delavce. Pa v žrtve trgovine z ljudmi, ropov in nekaterih drugih kaznivih dejanj.