A kaj, ko jih vodijo čustva ter ves seznam obrambnih mehanizmov za dušenje svareče vesti, ki čedalje glasneje opozarja, da delujejo proti lastnim volilcem. Preslišijo tudi vsa dobronamerna opozorila javnosti, raje jih jemljejo kot pritisk nase in, namišljeno ogroženi, strnejo vrste. Tako se počutijo močnejši in varnejši pri ščitenju lastnih koristi. SDS z velikim vodjo vse počne zavestno in načrtno, da ne bo pomote. Načrtno, vsem na očeh, napadajo, strašijo, žalijo, se na vse požvižgajo in lažejo, lažejo, NSi pa se jim zmagoslavno postavlja ob bok. Gradijo drugo republiko samo za svoje, kjer bo o vsem odločal Janša. Pohiteti morajo do predsedovanja, potem bo manj časa.

Pa sem pred dolgimi leti volila desničarje. Zdelo se mi je pravično, treba jim je dati možnost, da vladajo in pokažejo, kaj znajo. Če so na svoji koži občutili krivice, ki naj bi se jim morda godile pod socializmom, so gotovo zanje občutljivi in bodo vodili državo empatično, poskrbeli za potrebe ter človekove pravice vsega prebivalstva. Žal pa sem še prekmalu spoznala janšistično slo po obvladovanju, po maščevanju in svojo veliko naivnost.

O tem je bilo že toliko izrečenega, toliko napisanega, da mi ni treba ponavljati. Zaskrbljeno opazujem, koliko svojih ciljev že Janša doseže z nasiljem, pri tem mislim predvsem na »robokope« in na policijsko uro, na ustavitev razpisov za študente, odpovedi zaposlitev, zamenjave…, koliko doseže z verbalnim nasiljem pri svojih ministrih, poslancih in predsedniku parlamenta… in kolikšno moč ima ter do kod seže njegova propaganda. Propaganda Ukoma, njegovih medijev, njegovih zdravnikov, nagrajenih desnih privatnikov, intelektualcev, novinarjev, sodnikov, policistov. In predvsem predsednika države. Upam pa, da še veliko državljanov razmišlja s svojo glavo.

Smo res egoistični, polni zavisti, nepremišljeni in nedržavotvorni, da razprodajamo svoje bogastvo in podarimo še sebe za manjvredne drobtinice? Kot se je, na primer, Borut Pahor Italijanom. Kot so se v SMC in nekateri v DeSUS Janši. (Tudi nekaterim v opoziciji se za drobtinice, za posamezno ministrovo pozitivno potezo, prehitro zamegli pogled, da spregledajo celoto, ki pelje v pogubo, in ne podpišejo vložene interpelacije.)

Sprašujem se, komu je mar za Slovenijo in kaj bo naredila opozicija, če bo spet prevzela oblast. Pravzaprav veliko tvega, ker situacija ni prav nič rožnata. Kakor koli, ta pohod na našo, tako zaželeno, državo bi se moral končati. Če bo to uspelo Erjavcu, bo opravil pomembno delo. Če se mu ne bo posrečilo, se bo pa verjetno protestnikom malo pozneje.

Polona Jamnik, Bled