Še vedno si namreč limuzina serije 3 in kupe serije 4 delita ogromno sestavnih delov, a štirica zdaj prvič ni več videti zgolj kot malce atraktivnejša in nižja trojka brez zadnjega para bočnih vrat, temveč se od svojega brata razlikuje po nekaterih ključnih oblikovnih potezah. Predvsem po prednji maski z velikima, kaj velikima, ogromnima »ledvičkama«, ki avto naredita izjemno atraktiven. Še precej lepše bi vse skupaj delovalo, če ju ne bi na sredini presekala registrska tablica, ki poteze tega avtomobila zmoti kot bržčas nobenega drugega. Trojka je na drugi strani malce bolj zadržana, z značilnimi oblikovnimi potezami, ki z vsako novo generacijo logično nadgradijo prejšnjo.
A če se avtomobila po zunanjosti precej razlikujeta, je zgodba drugačna, kar se tiče voznikovega delovnega okolja. Na tem področju sta domala identična in če testneža ne bi imela različnih barv oblazinjenja in nekaterih elementov, razlike sploh ne bi bilo. S čimer v osnovi ni nič narobe, bi pa nemara pri štirici pričakovali, da bi na tem področju ponudila nekaj več ekskluzivnosti ali vsaj drugačnosti v primerjavi s trojko. Pa da ne bo pomote: materiali so pri obeh odlični, kar se tiče ergonomije, enostavnosti in priročnosti upravljanja vseh nastavitev, predvsem med vožnjo, pa BMW-jevi kombinaciji gumbov, stikal, na dotik občutljivega zaslona in velikega vrtljivega gumba še vedno ni para. Da, tu in tam slišimo, da je vse skupaj v primerjavi s konkurenco počasi videti zastarelo, a če upoštevamo razmerje med atraktivnostjo in uporabnostjo, nas takšna zastarelost še lep čas ne bo motila. In da zaključimo z notranjostjo – čeprav 6 centimetrov krajša (4,71:4,77 metra), je limuzinska serija 3 na zadnji klopi bistveno razkošnejša kot kupejevska serija 4, malce zmogljivejši in bolj uporaben (čeravno ne prvi ne drugi zaradi svoje oblike in dostopnosti ne izstopata) pa je tudi njen prtljažnik (480:440 litrov).
Ker je štirica tudi občutno nižja (139:144 centimetrov) in je imela strešno okno, smo imeli prvič v katerem koli BMW s svojimi 190 centimetri višine pri njej nekaj težav z idealnim položajem na voznikovem sedežu, saj je zmanjkal kakšen centimeter prostora za glavo. Tudi sicer se v kupeju sedi kar občutno nižje, kar je pripomoglo k še malce bolj poudarjenemu izjemnemu občutku med vožnjo v ovinkih, pri čemer je tako pri enem kot pri drugem treba poudariti, da se zares konkretno na vseh področjih vožnje občuti zamenjava voznega programa. A tudi ko izberete najbolj ekološkega, bo trilitrski bencinskih šestvaljnik, ki je, kot se vidi že iz oznake, pri obeh enak in premore kar 275 kW (374 KM), ob močnejšem pritisku stopalke za plin odločno zapredel in avto dobesedno izstrelil. Če želite, je zmožna trojka do stotice z mesta pospešiti v vsega 4,4 sekunde, štirica pa potrebuje desetinko več. V obeh primerih dovolj, da vas prilepi na udoben sedež, najbolje od vsega pa je, da sta vsej športnosti navkljub, ki jo nakazujeta že črki M pred oznako motorja, oba avtomobila sposobna tudi izjemno udobne in umirjene vožnje, med katero vam nasprotno od kakšnega drugega športnega avtomobila ne bo neprijetno, saj ne bo stalnega tresenja in občutka trdote.
Od načina vožnje je zelo odvisna tudi poraba teh štirikolesno gnanih avtomobilov, ki v obeh primerih ob »običajni« vožnji, s kakšnim odločnejšim pospeškom tu in tam, lahko znaša okrog devetih litrov. Blizu pa sta si tudi ceni – 66.300 evrov za serijo 3 in 67.700 za serijo 4, ki pa ob malce igranja z opremo hitro lahko zrasteta za okoli 20.000 evrov.