Otroci socializma - Vojak
Otroci socializma (1981–1986) so bili ljubljanski punk ansambel tako imenovanega drugega vala, skupaj z Via ofenzivo, Laibach, Borghesio in še nekaterimi. Vsi našteti so imeli svoje posebnosti, svoj slog, ki je bolj ali manj odstopal od ustaljenih pankovskih klišejev. A nič drugače ni bilo drugod po svetu, ko so po prvem valu izvajalci iskali svoj lasten izraz. Otroci socializma v osnovni postavi (Brane Bitenc vokal in besedila, na instrumentih so bili v različnih obdobjih Dare Hočevar, Andrej Štritof, Roman Dečman, Iztok Turk…) so igrali minimalističen punk – rokenrol z največkrat zelo depresivnimi besedili. V nekakšno rokersko koračnico zapakiran komad Vojak je mogoče najti na njihovem albumu ali natančneje kaseti Kri iz leta 1986. »Moj narod je že od nekdaj gojil borbenost. / In tud jaz, in tud jaz, in tud jaz hočem bit vojak. / Kaj je narobe, kaj je narobe, kaj je narobe z mano,« se je sredi osemdesetih let spraševal Brane Bitenc, skupaj z bendom Otroci socializma.
Buldožer - Dobro jutro madam Jovanović
Buldožerji so se na sceni pojavili v času cunamija jugoslovanskega hard rocka (Bijelo dugme, Smak, Težka industrija… ) in s svojimi provokacijami spravljali v obup cenzorje in preostale izvajalce. Bili so izvrstno tehnično podkovani in da bi jih vsi razumeli, so peli v srbohrvaščini. Tudi skladbo, v kateri je bila madam Jovanović očitno Titova Jovanka Broz. Ta se sprehaja po kasarni, ki je lahko tudi bolnišnica: »Rano ujutro u bolnicama vlada red / lekari u stroju, mrtvaci na broju.« Besedilo je leta 1977 napisal Marko Brecelj.
Marko Brecelj - Parada
Eden najbolj prepoznavnih slovenskih kantavtorjev Marko Brecelj (1951) je v sedemdesetih letih izdal izvrsten album Koktajl, potem pa se je udejstvoval kot vodja legendarnih Buldožerjev. V osemdesetih letih je izdajal različne bolj ali manj širše sprejete albume, a je v dolgih letih prispeval tudi lepo serijo različnih, predvsem ciničnih skladb. Med najuspešnejše štejejo njegovo Parado (1981), v kateri kritično obračunava z družbo tistega časa. »Gre parada v nepovzetje, tukaj pa ostaja smetje,« je na koncu skladbe zapel primorski pevec Marko Brecelj.
Pomaranča - Soldat
Z naskokom največja uspešnica težkih rokerjev Pomaranča z avtorjem in izvrstnim kitaristom Mijem Popovićem. Pomaranča sicer ni veljala za tipičen angažiran ansambel, njihovo izvajanje je temeljilo na natančnem posnemanju najboljših protagonistov težkega kitarskega rocka, vendar je treba reči, da so se v nasprotju s podobnimi rokerji lotili tudi teme, ki je bila takrat zelo pereča – služenje vojaškega roka po jugu rajnke države: »Bil je premlad, da postal bi soldat, a moral je. / In bil je sam, ko je stopal na vlak, brez upanja,« so zapeli v skladbi iz leta 1981.
Niet - Lep dan za smrt
Največja uspešnica ljubljanskih hardcorovcev ali postpankerjev Niet govori o ljubezni, vojni in smrti: »Sonce je sijalo / in sirene so tulile. / Nebo bilo je modro, / skoraj brez oblačka. / Pod svetlorumenim soncem / sva tekla po cesti, / ko naju je objel prvi blisk, / sva padla.« Avtorja glasbe sta Igor Dernovšek in Aleš Češnovar, besedilo pa so člani benda z velikimi popravki priredili po pesmi poljskega pesnika Tadeusza Różewicza Prva ljubezen. Spevna rock balada Lep dan za smrt (1984) se je dobro prijela med ljudstvom (tudi zaradi rane smrti pevca Primoža Habiča), kasneje so jo Dan D celo priredili in znova zapeli.
Lačni Franz - Naša Lidija je pri vojakih
Za nekatere prva slovenska turbofolk popevka, za druge simpatična parodija je seveda tudi protivojna skladba o dekletu, ki gre, takrat leta 1984, ko je bilo to moderno, služit vojaški rok v bratsko Kikindo. Lačni Franz je pod imenom Topzizza iz Benedikta v Slovenskih goricah za trenutek izstopil iz svojih rokerskih okvirjev in se približal ljudstvu. Lidija se je pela na vsaki zabavi – s kozarcem alkohola v roki, seveda: »Predraga naša Lidija, že dolgo si v armiji, čeprav je daleč Kikinda, si v naših srcih ti.«
Odpadki civilizacije - Vojna smrt
Na albumu o ljubljanski hardcore sceni iz leta 1986 je najbolj znana skladba Vojna smrt, ki ima kratko in nedvoumno sporočilo. Vojna pomeni smrt. Glasbo, kaotičen postpankovski komad, je prispeval Sašo Gazič, besedilo Boris Mišković. Brezkompromisen komad so predelali tudi mehiški in japonski pankerji. Ljubljanski Odpadki civilizacije so v različnih zasedbah nažigali svojo muziko približno od leta 1983 do leta 1988, veljali pa so za enega najbolj politično angažiranih in kritičnih slovenskih oziroma jugoslovanskih ansamblov.
Pankrti - Adijo, Ljubljana
Če prav razumemo zgodovino skupine Pankrti, je njihova zadnja, peta plošča Sexpok izšla leta 1987 (prvi koncert so imeli že leta 1977). Na plošči je verjetno največja uspešnica komad Adijo, Ljubljana, ki govori o odhodu na služenje vojaškega roka, kar v tistem času, ko se je Slovenija že poslavljala iz bivše države, ni bilo nujno zabavno opravilo. Pero Lovšin je napisal in zapel: »Vojaška sablja zdej me čaka, pa še puška naperjena / in namesto v zeleno travo domačije, bom zrl v topove sovražnika.«
Day Out - Nebo nad Bagdadom
Najmanj znan ansambel na današnji lestvici so rokerji Day Out, ki so se leta 2005 na izboru Vala 202 znašli na vrhu tedna. Njihova skladba Nebo nad Bagdadom je ena najbolj neposrednih kritik vojne v naših krajih. V tem primeru gre seveda za napad na Irak, ki ga je ameriški predsednik George Bush mlajši moral nujno napovedati Sadamu Huseinu in njegovemu režimu. Besedilo benda Day Out gre takole: »Pozabi češnje, tvoje rane spira gnoj. / In kam greš jutri? Mrtvo hladen v razkroj. / Ko na bojna polja pade mrak, pline meša moj korak.«
Magnifico - Pukni zoro
Kontroverzna skladba o srbskem vojaku, ki se po dolgi vojni vrača domov k svoji družini, je Magnificova uspešnica, ki je, tako zaradi spevnosti kot zaradi dobre reklame za film in nadaljevanko Montevideo, bog te video, postala prava himna. Pukni zoro (2013) se je prijela med ljudstvom predvsem na srbskih ozemljih bivše države. »Aj, pa pukni zoro, staru majku probudi, pa da vidi ko joj dolazi. / Aj, pa pukni zoro, moju dragu da ljubim, bele grudi da joj zagrlim,« je zapel šišenski muzičar, ki so mu pritegnili celi stadioni.
