Od časnikarskih lopovov ni pričakovati drugega kot laž

„Državi nevarne struje“.

Avstrijska vlada je odvzela ljubljanski občini policijsko oblast in ustanovi za Ljubljano in najbližjo okolico posebno policijsko ravnateljstvo, na katere ne bo imela ljubljanska občina čisto nobene ingerence, pač pa dolžnost plačevati za policijsko armado za Ljubljano in okolico na leto 130.000 kron, ako se pa prebivalstvo pomnoži, še več.

To je znano že osem dni in – čudno – ta vest nikogar niti presenetila ni, ker je bilo znano, da je to stara želja c. kr. vlade in njenih lakajev slovenskih klerikalcev, ki nikdar niso bili prijatelji ljubljanske mestne autonomije in so se vedno veselili, ako je zadala vlada kak udarec ljubljanski mestni občini, oni so vedno odobravali vsako omejitev ljubljanske mestne autonomije. (…)

Mislimo, da se čisto nič ne motimo, ako si razlagamo Schwarzove besede o državi nevarnih strujah tako, da je baronček mislil na „Jutro“, ki je nekako prononsirano – in ne brez vzroka – kot predstavitelj jugoslovanske struje na Slovenskem in sicer ne kake platonične temveč jako resne jugoslovanske struje, struje, ki ne dela nobenih kompromisov, temveč gre mirno in odločno svojo pot, ne oziraje se niti na desno, niti na levo. (…)

Jutro, 13. februarja 1912

Ljubljanski klerikalci so v zadregi,

ker ne smejo biti nasprotni vladni zahtevi, po kateri naj plačuje ljubljanska občina 130.000 kron na leto za vzdržavanje državne policije v Ljubljani, ljubljanski davkoplačevalci pa – in ti so tudi volilci! – ne morejo biti zadovoljni s tem, da bi se dali tako dreti od države. – Celo klerikalni volilci, ki so sicer ponižni kot ovčice in ubogljivi kot psički, se puntajo in pravijo, da to ni prav, kar hoče vlada napraviti iz njih – namreč molzno kravo. Položaj za klerikalce res ni ugoden, ker sedaj se jim bodo krave smejale ako bodo še kdaj trdili, da so prijatelji Ljubljane. Lepi prijatelji Ljubljane, ki odobrujejo vsako novo obremenitev ljubljanskih davkoplačevalcev.

Jutro, 14. februarja 1912

Klerikalci proti orožnikom.

Robati in neotesani župnik Hladnik misli, da za svoje volilce že veliko in dovolj stori, ako pri vsaki drugi seji v deželnem zboru kakega uradnika ali drugega državnega uslužbenca prav po krščansko opsuje. Predvčerajšnjem se je spravil na orožnike, ki opravljajo v deželi za majhen denar zelo naporno službo, ki je povrh še najbolj nehvaležna. Vsaka polic. služba je zoperna in ostudna že sama po sebi. Še ostudnejši pa je ljudski zastopnik, ki porabi vsako priliko, da odpre demagoška usta in spusti nekaj laži čez nedolžne trpine, samo, da mu zaslepljeno ljudstvo ploska! Farovži postajajo sploh od dne do dne bolj predrzni in nesramni. Tamkaj mislijo ljudje, da je fajmošter že človek in pol. Postave zanje ne veljajo. Kot poslanci uganja gospoda iz farovžev najgršo osebno politiko, hujskajoč osobito proti uslužbencem raznih kategorij. Baron Schwarz je sicer takoj reagiral na Hladnikova natolcevanja, a mož bi zaslužil, da bi ga še vse drugače prijel. Župnik Hladnik menda misli, da v deželni zbornici lahko nemoteno laže in obrekuje.

Dan, 15. februarja 1912

Podržavljenje mestne policije in S. L. S.

V liberalnem časopisju je bilo te dni vsak dan čitati, da je S. L. S. za to, da se Ljubljano pri podržavljenju policije odere za letnih 130.000 K. Tako obrekovanje je jako neprevidno že s stališča interesov Ljubljane; pa od časnikarskih lopovov ni pričakovati drugega kot laž. Sedaj se je pa pokazalo, da je S. L. S. za najnižjo vsoto, katero je sploh mogoče za Ljubljano pri tej priliki izposlovati. Kljub temu liberalni časnikarski rokovnjači ne bodo mirovali in bodo poizkušali pokvariti razpoloženje, da bi potem oni lahko vpili. V tem oziru je županova dolžnost, da liberalne žurnaliste prime za lažnjivi jezik in ga jim nekoliko pristriže. S. L. S. je v zgoraj omenjenem vprašanju popolnoma korektno postopala. V finančnem odseku občinskega sveta je po seji kluba liberalnih občinskih svetnikov stavila liberalna stranka predlog, naj bi Ljubljana plačevala 50.000 kron na leto. S. L. S. je v finančnem odseku bila tista, ki je po svojem občinskem svetniku g. Lillegu ta predlog liberalne večine še v toliko izpremenila, da bi bila Ljubljana kvečjemu pripravljena plačevati 50.000 kron brez stopnjevanja, s stopnjevanjem pa kvečjemu 40.000 kron. Ta predlog občinskega svetnika S. L. S. g. Lillega je potem finančni odsek sprejel in ga predložil včerajšnji seji občinskega sveta, ki ga je soglasno sprejel.

Slovenec, 15. februarja 1912