Število otrok v tej starostni skupini, ki jim grozi podhranjenost, se je glede na lani povečalo za 16 odstotkov, število tistih, ki jim grozi huda podhranjenost, pa za 22 odstotkov. Organizacija ZN za kmetijstvo in prehrano (FAO), Sklad ZN za otroke (Unicef), Svetovni program za hrano (WFP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) so še opozorili, da bo zaradi hude lakote letos v Jemnu trpelo tudi okoli 1,2 milijona nosečnic in doječih mater. »Vse večje število lačnih otrok v Jemnu bi nas moralo vse spodbuditi k ukrepanju,« je dejala izvršna direktorica Unicefa Henrietta Fore. »Vsak dan, ko ne bomo ukrepali, bo umrlo več otrok,« je posvarila. Dodala je, da humanitarne organizacije potrebujejo nujne vire in nemoten dostop do ljudi na terenu, da bi lahko reševale življenja.
»Te številke so še en klic na pomoč iz Jemna, kjer vsak podhranjen otrok pomeni tudi družino, ki se bori za preživetje,« je izpostavil izvršni direktor WFP David Beasley. Krizo v Jemnu pa je označil za »strupeno mešanico konflikta, gospodarskega zloma ter hudega pomanjkanja sredstev za nujno potrebno pomoč«. »A obstaja rešitev za lakoto, to sta hrana in končanje nasilja,« je poudaril. V Jemnu so uporniški Hutiji in vladne sile v konfliktu od leta 2014, ko so uporniki zavzeli prestolnico Sana in druge dele Jemna, vladne sile pa prisilili v beg proti jugu države. Več mesecev pozneje, ko so Hutiji napredovali proti začasnemu vladnemu sedežu v mestu Aden, je Savdska Arabija oblikovala zavezništvo, ki vse od marca 2015 podpira vladne sile.
Konflikt je državo pahnil na rob lakote ter uničil njeno gospodarstvo, zdravstvo in šolstvo, Jemen pa se je znašel v eni najhujših humanitarnih kriz na svetu. Po ocenah ZN je razseljenih več kot tri milijone ljudi, skoraj 80 odstotkov od skupno 29 milijonov prebivalcev Jemna pa potrebuje najmanj pomoč za preživetje. Lani so ZN za financiranje projektov pomoči tej državi prejeli 1,43 milijarde dolarjev (1,18 milijarde evrov), potrebovali pa bi jih 3,2 milijarde (2,65 milijarde evrov).
