Z davčnimi ugodnostmi in možnostmi pridobitve posebnih enoletnih viz je začela na pobudo nizozemskega državljana in investitorja Jana de Jonga, ki že vrsto let živi na Hrvaškem, privabljati nove goste. Prva, ki je za takšno vizo zaprosila in jo dobila tudi odobreno, je postala Američanka Melissa Paul, ki sicer pri naših južnih sosedih živi vse od leta 2014, ko se je sem preselila s svojim možem hrvaških korenin. Toda potem, ko sta se pred dobrima dvema letoma ločila, bi ji njena podaljšana viza za prebivanje na Hrvaškem v začetku letošnjega leta potekla, za novo pa ne bi mogla zaprositi. Možnost, da postane digitalni nomad, je zanjo pomenila rešitev, uresničitev želje, da ostane v ljubljenem Labinu, kjer si je kupila majhno hišo in jo prenovila. Kot svetovalka za marketing, ki se ukvarja s pripravljanjem spletnih strani in urejanjem družbenih omrežij za svoje kliente, je popolnoma kvalificirana za pridobitev nomadske vize. Dela za podjetja v Mehiki in Združenih državah. »Čeprav sva se možem razšla, sem želela ostati tukaj. Hvaležna sem, da mi je ta viza to omogočila,« pravi Paulova. Medtem ko je navdušena nad delovnimi pogoji na Hrvaškem, hkrati tudi ugotavlja, da je veliko ljudi med pandemijo ugotovilo, da lahko svoje delo opravljajo od doma. »Zakaj si ne bi svojega doma v tem času ustvarili v kakšni drugi državi in postali državljan sveta?« se sprašuje Paulova, ki ji niso všeč le prednosti dela pri naših južnih sosedih, temveč se je zaljubila tudi v njihove naravne lepote in stil življenja.
Prva hrvaška digitalna nomadka
Hrvaška se je konec lanskega leta – podobno kot druge države po svetu – med koronakrizo podala na privabljanje državljanov tretjih držav, da delo od doma kot digitalni nomadi opravljajo prav v njihovi državi.
Melissa Paul je prva digitalna nomadka in prejemnica hrvaške vize, ki so jo uvedli prav za ta namen.
