Sprva je demonstriral za spremembe v državi, po izbruhu spopadov pa se je hitro pridružil Mednarodnemu združenju rdečega polmeseca, kjer je pomagal oskrbovati civilno prebivalstvo in dokumentirati kršitve človekovih pravic. Vendar so tudi njega režimske sile začele preganjati, zato se je konec leta 2015 s stotisoče drugih Sircev znašel na begu proti Evropi. Naslednje leto spomladi je prispel v Nemčijo, kjer je prejel azil in skromno zatočišče v prepolnih nastanitvenih centrih za begunce v Bochumu. »Edino, kar sem hotel, je bilo varno in dostojanstveno življenje,« se spominja. Jezika svoje nove domovine se je naučil v pol leta in se tudi zaradi lastne izkušnje, ko je moral dva meseca preživeti v telovadnici, prepolni beguncev, začel boriti za boljše življenjske razmere beguncev ter vključenost na trg delovne sile. To je počel tudi kot socialni delavec, kar je bila njegova prva zaposlitev, ki mu jo je uspelo dobiti po osmih mesecih v Nemčiji. V svojem novem domačem kraju Oberhausen v Severnem Porenju - Vestfaliji je postal politično aktiven prav zato, da bi v javnosti pogosto neslišnim beguncem dal glas. Odločil se je kandidirati na septembrskih parlamentarnih volitvah v Nemčiji, na katerih se bo za mesto prvega poslanca, begunca iz Sirije, potegoval na listi Zelenih. Kot pravi, ne želi v nemškem parlamentu dati glasu zgolj sirskim beguncem, temveč vsem, ki so bili primorani zbežati s svojih domov. Če bo izvoljen za poslanca, namerava opozarjati tudi na povezanost podnebnih sprememb in migracij. V razpravo o migracijskih vprašanjih želi vnesti svoj pogled, saj je na lastni koži občutil, kako je biti begunec.