V nedeljo bodo na Kosovu potekale predčasne parlamentarne volitve, na katerih se lahko zgodi, da bo prvič od razglasitve državnosti leta 2008 neka stranka dobila absolutno večino. Velika zmaga se nasmiha levosredinski stranki Gibanje za samoodločbo Albina Kurtija (45 let). Ta se na volitve podaja v navezi z desnosredinsko predsednico parlamenta, ki je hkrati vršilka dolžnosti predsednice države, Vjoso Osmani (38). Povezala sta se zaradi enakih pogledov na boj proti korupciji in nepotizmu, Kurti pa je obljubil, da bo Osmanijevo v primeru zmage podprl za polni mandat na položaju predsednice države, ki jo izvoli parlament.

Kosovo bi se z zmago Kurtija po ocenah analitikov oddaljilo od mračne preteklosti, ki jo predstavljajo nekdanji gospodarji vojne, zlasti v Haagu priprti bivši predsednik države Hashim Thaci (52), ki je odstopil zaradi obtožnice posebnega sodišča za Kosovo, in nekdanji premier Ramush Haradinaj (52), ki si tokrat prizadeva postati predsednik Kosova. Kurtiju se je podpora samo še povečala, ko mu je januarja ustavno sodišče, ki je očitno v rokah prejšnje elite, zaradi pogojne kazni prepovedalo kandidirati za poslanca. To pa mu ne bi onemogočilo, da postane premier.

Doseči absolutno večino je v kosovskem parlamentu še toliko težje, ker manjšine zasedajo 20 od 120 poslanskih mest, in sicer deset srbska, štiri romska, tri bošnjaška, dva turška in eno goranska manjšina.

Korupcija da, cepljenje ne

Korupcija, proti kateri se hočeta skupaj boriti Kurti in Osmanijeva, je rakava rana Kosova, ki si na lestvici organizacije Transparency International deli 104. mesto (med 179 državami) s Slonokoščeno obalo in Salvadorjem. Na ljubljanskem Mednarodnem inštitutu za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) so v svoji oceni prepričani, da je doslej vladajoča kosovska politična elita povezana s kriminalom, kar izvira še iz časov boja za neodvisnost pred več kot dvajsetimi leti. Državljani Kosova so razočarani tudi zaradi velike revščine in brezposelnosti, zaradi česar se množično izseljujejo. Pretekle predvolilne obljube o višjih plačah, pokojninah in socialni pomoči se niso uresničile, politiki so pomagali predvsem sorodnikom, država ni zgradila trdnih institucij in pravne države.

Na Kosovu se pod sedanjo vlado Avdullaha Hotija iz Demokratične zveze Kosova (LDK) denimo sploh še ni začelo cepljenje proti covidu-19 (medtem ko je Srbija med vodilnimi v Evropi). Epidemija je zahtevala okoli 2000 življenj, vprašanje pa je, kaj še bo, ob številnih predvolilnih shodih, na katerih očitno ne spoštujejo ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa.

Dialog s Srbijo je »pozabljena« tema

V predvolilni kampanji sicer skoraj nihče ne omenja dialoga s Srbijo, čeprav bo to ena glavnih nalog nove vlade, ki bo morala krmariti med pogledi EU in ZDA. Gospodarski razvoj Kosova je odvisen tudi od infrastrukturnega sodelovanja s Srbijo. »Zadnje tri vlade so padle zaradi dialoga z Beogradom, a nobena od strank ni razkrila, kako si ta dialog predstavlja v prihodnje,« je za Al Jazeero dejal kosovski politični analitik Belul Bečaj. Haradinaj in Kurti sta v primeru nadaljevanja srbske blokade Kosova zagrozila z združitvijo z Albanijo, med volilno kampanjo pa je bilo med albanskimi strankami zaznati tudi sovražne nastope proti srbski manjšini.

Vodilni politiki so se med kampanjo izogibali tudi konkretnim predlogom za rešitev hude gospodarske krize. Lani je BDP padel za 7,2 odstotka.