Podpora te največje parlamentarne stranke je še zadnja ovira na poti mandatarja Draghija za prevzem vodenja italijanske vlade. Draghi bo s podporo gibanja namreč lahko računal na močno podporo v obeh domovih italijanskega parlamenta. Do oblikovanja nove vlade bi tako lahko prišlo že v petek.

»Danes so naši člani še enkrat več pokazali veliko zrelost, lojalnost institucijam in predanost državi,« je rezultat glasovanja pozdravil eden vodilnih članov gibanja, dosedanji zunanji minister Luigi Di Maio. »Gibanje pet zvezd je izbralo pot poguma in sodelovanja, predvsem pa je izbralo evropsko pot,« je dodal.

V stranki, ki je nastala kot gibanje proti establišmentu, so sicer potekali precejšnji »boji« glede tega, ali naj podprejo Draghija, človeka elite. Sprva je bilo predvideno, da se bo spletno glasovanje o podpori vladi pod vodstvom Draghija začelo v sredo, a so ga preložili na danes, ko so voditelji stranke zatrdili, da so od Draghija dobili ključne zaveze, tudi na področju okoljske in socialne politike.

Zadostna podpora tudi brez Gibanja

Glasovanje je na platformi Rousseau potekalo med 10. in 18. uro. Kot so sporočili iz stranke, se je glasovanja udeležilo 74.537 članov gibanja, od tega jih je 59,3 odstotka ali 44.177 glasovalo za podporo Draghijevi vladi.

Draghiju bi sicer vlado verjetno uspelo oblikovati tudi brez Gibanja pet zvezd, saj so mu doslej podporo izrazile skoraj vse parlamentarne stranke, tudi skrajno desna Liga Mattea Salvinija.

Italijanski komentatorji menijo, da bi Draghi lahko do konca tedna objavil sestavo nove vlade in prisegel, o zaupnici novi vladi pa bi nato v parlamentu glasovali v ponedeljek ali torek. Od njegove vlade se pričakuje pospešitev cepljenja proti covidu-19 in priprava načrta za gospodarske reforme v povezavi z evropskim skladom za okrevanje.

Italija je v pandemiji covida-19 močno prizadeta, saj se sooča z najhujšo recesijo po drugi svetovni vojni, bolezen pa je zahtevala že več kot 92.000 življenj.

Država je brez polno delujoče vlade še skoraj mesec dni, potem ko je razpadla vlada premierja Giuseppeja Conteja. Politično krizo je sprožil nekdanji italijanski premier in predsednik stranke Živa Italija Matteo Renzi z izstopom svoje stranke iz vlade sredi januarja zaradi nestrinjanja glede porabe 220 milijard evrov vrednega svežnja za okrevanje po pandemiji.