Za nas je osnova dobre arhitekture ravnovesje med osnovnimi gradniki prostora. Med potrebami uporabnikov in nosilnostjo prostora. Zrelejša ko je družba, lažje prepozna svoje potrebe, modreje in bolj kritično izrabi prostor. Obstoječe blokovske strukture bo precej težko predelati in jim dodati površine, prilagojene sodobnemu načinu bivanja, tam, kjer le-teh drastično primanjkuje. Lahko pa pri ustvarjanju novih objektov posvetimo več časa raziskavam potreb današnje družbe, psihološke, sociološke in druge vidike potreb ljudi, ki niso številčno izmerljivi, se pa v trenutni situaciji izrazito čutijo.
V splošnem velja, da so v Sloveniji razmerja precej porušena, se pa stanje izboljšuje. Stanovanjska politika cilja na zagotovitev najemnih stanovanj, kar bi lahko vsaj malo spremenilo družbeno zavest, da so lastniška stanovanja edina nuja za varen občutek bivanja.
Arhitekti sami prebivajo v zelo drugačnih arhitekturah od tistih, ki jih gradijo za druge. So osebne potrebe nekaj drugega kot poklicni pogled na arhitekturo?Tukaj pa smo mi precej običajni. Svoja bivališča smo si uredili v skladu z zmožnostmi in znanjem, ki ga premoremo. Običajno se pri snovanju domov za druge zalotimo, da to počnemo tako, kot bi jih urejali zase. Pri lastni gradnji pa lahko arhitekti preizkusimo ideje, ki v razvoju projektov za druge naročnike niso dosegle konsenza ali poguma za izvedbo.
Danes arhitektura nastaja na računalniku, odvisni ste od programov. Kaj so prednosti in slabosti takšnega dela? Ali risba za vašo generacijo sploh še obstaja?Ko smo študirali, se je informacijska tehnologija že dobro uveljavila in opredelila učni in delovni proces. Kljub temu verjamemo, da je risba osnovno orodje za razmislek. Kot je rekel arhitekt in profesor Vojteh Ravnikar, ne verjamemo možganom, če ne preizkusimo z roko. Veliko uporabljamo ročno risbo in k temu odkrito spodbujamo tudi kolege, v njej lažje najdemo bolj osebno obravnavo, risba, skica ostaja lasten, hipen prenos misli, ki se lahko zgodi kjerkoli.
Osnova našega delovnega procesa pa je v zadnjih letih BIM-tehnologija. Pri projektiranju v treh dimenzijah se vsakemu objektu kot osnovnemu gradniku izdelave določijo še informacije. Upravljanje teh informacij precej olajša projektiranje, gradnjo in kasneje uporabo grajenih struktur. BIM je tako precej premešal štrene snovalcem arhitekture, morda se bo razkorak med arhitekti oblikovalci in izvedbenimi arhitekti še bolj poglobil.
Ko govorite o upoštevanju konteksta: kako doseči vpetost nove arhitekture v lokalno okolje, ki je pri nas pogosto sračje gnezdo javnih zgradb različnih obdobij, tipskih zgradb in samograditeljev?Kontekst prostora je za nas ključen, okolje in njegove pomene vedno nekako razgradimo in jih sestavimo nazaj v novo celoto. Naše odzivanje na pozitivne in tudi negativne impulze seveda opredeljuje tudi naše končne izdelke. Svetloba in predvsem senca sta eden od osnovnih gradnikov snovanja prostorov. Vizualne povezave znotraj objektov kot tudi komunikacija notranjosti in zunanjosti so bistvene za občutek varnosti in ugodja. Za to pa seveda niso nujne velike steklene površine, pač pa razmislek o njihovi pravilni uporabi.
Pri socialnovarstvenih ustanovah – varstveno-delovnem centru, domu upokojencev, materinskem domu – se funkcionalnost arhitekture veliko bolj jasno pokaže kot pri zasebnih projektih. Ste morda dobili od uporabnikov kasneje tudi kakšne kritične odzive?Zaradi narave socialnovarstvenega okolja smo morali biti pri obravnavi funkcionalnih sklopov prostorov in povezav še bolj pazljivi, saj se pravilna uporaba hitreje izrazi v mirnejšem bivalnem okolju. Četudi obstaja precej natančen pravilnik o minimalnih standardih za takšno projektiranje, smo se večine bistvenih in uporabnih stvari naučili ob pogovorih z vodjami teh zavodov. Njihove izkušnje so bile za nas najdragocenejše. Ta participacija je morda tudi razlog za večino pozitivnih odzivov uporabnikov.
Kakšen je položaj arhitekture v Sloveniji, kaj menite o naročilih, razpisih, natečajih?Arhitektura združuje umetniško in inženirsko plat. Bolj ko je umetniško opredeljena, težje je izmerljiv njen vnaprejšnji učinek. Obenem so tu tudi socialni in sociološki, geografski, kulturni ter še drugi vidiki urejanja prostora, ki svoje učinke pokažejo šele čez čas. Če nas sprašujete po kakovostni arhitekturi, potem jo opredeljuje kvaliteta izvedenih del, kar pa je nemalokrat odvisno tudi od tistih, ki se za posege odločajo. Naročniki, ki jim je mar za varovanje okolja, naravne in kulturne dediščine in za varnost ter dobro počutje ljudi, pustijo pri ustvarjanju dobre arhitekture neizbrisen pečat. Sicer pa menimo, da arhitekturi v Sloveniji ne gre tako slabo. Zdaj se veliko govori o spremembah gradbene zakonodaje, ki naj bi, če sklepamo po odzivih dela strokovne javnosti, spremenila potek javnih naročil in s tem črpanja sredstev iz različnih proračunov. Javni natečaji bi utegnili biti, po najbolj črnem scenariju, pozabljeni, ukinjeni. Ravno ti natečaji pa v resnici pripeljejo do najkvalitetnejših rešitev. Z željo, da arhitekti in okoljevarstveniki ne bi bili kategorično označeni kot nasprotniki razvoja družbe, se pridružujemo apelu po ohranitvi instituta javnega natečaja.
Je korona zaustavila naročila,je vaš kruh zdaj trši?Če sodimo po odzivih kolegov, s katerimi dnevno komuniciramo, se zdi, da imamo skoraj vsi, kljub izraziti zdravstveni krizi, še vedno delo. Morda se je dinamika spremenila, lahko tudi, da na to še vedno vpliva val oziroma amplituda valovanja, ki nam je vsaj malo naklonjena in je svojo rast nakazovala pred pandemijo. Način dela in način komunikacije pa sta se spremenila. Kot v šoli je tudi pri našem delu precej več videokonferenc in komunikacije preko elektronskih kanalov. Tudi ob zatonu korone, naj to izzveni tudi kot naša velika želja, bomo del tega verjetno obdržali.
