Podjetja in zaposleni so vse manj trdno povezani. Narašča število tako imenovanih freelancerjev, torej samostojnih podjetnikov. To me spominja na Hollywood. Najboljši akterji se sestavijo v ekipo, posnamejo zmagovalni film, potem ekipa razpade, njeni člani pa se premešajo za nov projekt. Ta trend smo v zgodnji fazi v polno zadeli z našo rešitvijo myhours.com. Ta omogoča svobodnjakom, da svoje delo segmentirajo v časovne okvire po projektih in po posameznih kupcih ter ga tako z minimalnim trudom na koncu obračunskega obdobja tudi zaračunajo. To orodje se je tudi v covid časih izkazalo kot odličen način optimizacije časa in poročanja, saj delo pogosto opravljamo od doma.
V čem ste drugačni?Špica »500 let« je motiv, ki ga večkrat omenim. S čimer želim sporočiti špičakom in svetu, da Špica ni naprodaj, kot so žal končala mnoga, tudi slovenska IKT-podjetja v zadnjem času. Ko se podjetje proda, se centrala preseli v tujino in se tjakaj pogosto zliva tudi velik del truda Slovencev. Čudim se, da narodotvorno zavest, ki so jo imeli naši očetje in mame, da so se borili v gozdovih in po vojni gradili uspešne tovarne, kot so bile Litostroj, Tam, Iskra, Droga, tako zlahka opuščamo. Špičaki poskušamo ta trend obrniti, kolikor je pač v naših močeh. Smo lastniki petih podjetij Špica v jadranski regiji in solastniki dveh uspešnih slovenskih zagonskih podjetij. Nedavno smo skovali tudi alianso s sorodno grupacijo, ki se razteza do Baltika in Črnega morja – če bo primeren trenutek, bomo vstopili v solastništvo.
Kakšen je značaj Špice kot zaposlovalca?Smo bolj maratonci kot sprinterji. Pri Špici smo vzpostavili ustvarjalno okolje, ki najbolj privlači s centripetalno silo. Gradimo strateško alianso z največjimi svetovnimi igralci na področju programske opreme in vzdržujemo certifikate. Tako smo gold partner Microsofta in SAP ter smo bili nedavno uvrščeni med najboljših dvajset v Gartner Market Guidu na področju upravljanja človeških virov.
Kaj vas prepriča pri zaposlovanju? Česa absolutno ne prenesete?Kandidat, ki strastno opisuje svoje pretekle projekte, se dotakne konkretnih detajlov in sistematičnih pristopov na poti, ki ga je pripeljala do uspeha, me hitro navda s prepričanjem, da je pred menoj morda novi špičak. Sicer pa imam trdo kožo in me težko kaj vrže iz tira, vendar ne maram pretiranega iskanja krivcev za lasten neuspeh drugje.
Ena izmed vrednot v vašem podjetju je tudi hoja po robu.Preizkušanje in iskanje še neosvojene smeri je izzivalno in drži človeka v napetosti in želji po odkrivanju. Zato že pri rekrutiranju uporabimo vodilo, da mora kandidat v nečem odstopati iz dolgočasne sredine. Že Darwin je opazil, da se najbogatejši morski živelj in najlepše ribice držijo na koralnih grebenih, kjer se morje najbolj divje peni in bije obnje. Špičaki se z vstopom v »pleme Špica« zavedajo, da to ne bo ladja, ki bo privezana na pomol in ji bo počasi zgnilo dno ter bo potonila, temveč bomo odrinili v globoke vode in nas bodo viharji na morju utrdili.
Delujete več kot 30 let v več kot 30 državah. Kam je usmerjen vaš pogled? Katero vaše področje se izkazuje za prevladujoče – kontrole pristopa in upravljanja delovnega časa ali oskrbovalnih verig?Naš cilj je, da bi v petih letih imeli v vsaki EMEA-državi svoj bazni tabor, od koder bi v lokalnem jeziku pridobivali in podpirali lokalne kupce. Evropa deseterih jezikov je naša prednost. Tudi trend vračanja proizvodnje z Daljnega vzhoda na rob Evrope je temu v prid. Opažamo trend dela od doma in dela na daljavo, ki mu naše rešitve za upravljanje delovnega časa in kontrolo pristopa odlično strežejo. Hkrati smo priča revolucionarnim spremembam na področju logistike. Internetna naročila zahtevajo nove procese in tehnologijo, ki jo naša ekipa za informatizacijo logistike odlično obvladuje, tako da tudi v prihodnje ostajamo doma na obeh segmentih. Pri ponudbi v svetu načrtujemo z našimi rešitvami pri upravljanju delovnega časa v FMCG-maloprodaji in logistični panogi. Cenim naše kreativne športnike, ki včasih zmagajo na preseku dveh kategorij, torej v kombinaciji, zato je tudi naša strategija upravljanje delovnega časa in prostora v oskrbovalnih verigah.
Kako kot inženir informatike vidite prihodnost IKT-panoge? In kako kot direktor povezujete IKT in človeške vire?Informatika lahko vitalno prispeva k blaginji slovenskega naroda, zato moja pobuda »Informatika narodu«. Zgleduje se po geslu »Tehnika narodu«, ki so ga skovali naši očetje takoj po vojni in obnovili porušeno domovino. Gre za tek na dolge proge in začeti je treba pri mladini. Ker je šolski kurikulum težko premakniti, bi svetoval, da informatiko pripeljemo v šole, za začetek skozi ure tehničnega pouka. Hkrati ima vsaka pobuda tudi svojo drugo plat. Le uravnoteženo delovanje z geslom »digitalno s človeškim obrazom« lahko prinese dobre rezultate.
