Lansko jesen so delavci porušili rastlinjak za mediteranske rastline ob Večni poti, ker potrebuje Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) prostor za gradnjo novega Biotehnološkega stičišča (BTS NIB). V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, ki je v zdaj že porušenem rastlinjaku hranil zbirko mediteranskih rastlin, so medtem začasno rešitev za prezimovanje rastlin poiskali v Kopru, pristojni za gradnjo BTS NIB pa so zdaj naredili še korak naprej k uresničitvi projekta, ki ga načrtujejo med Večno potjo in Glinščico. Na ljubljansko mestno občino so naslovili pobudo za lokacijsko preveritev, saj želijo ob Večni poti zgraditi višji objekt, kot je to trenutno dopustno.
Boljša osončenost in večja varnost
Iz objavljene dokumentacije je razvidno, da želi Nacionalni inštitut za biologijo na severnem delu strehe novega objekta namreč urediti karantenski rastlinjak, ki ga potrebujejo za znanstvenoraziskovalne namene. Takšen rastlinjak je sestavljen iz komor, ki omogočajo gojenje rastlin v nadzorovanih pogojih in preprečujejo prenos škodljivih organizmov v okolje. Kot so ob tem še poudarili na NIB, je to edini tovrstni rastlinjak v Sloveniji in za delovanje inštituta »neizogibno potreben oziroma stavba brez njega ne more funkcionirati«.
Trenutno ima NIB približno 110 kvadratnih metrov velik raziskovalni karantenski rastlinjak ob vhodni stavbi v botanični vrt, ki je v sklopu projekta BTS NIB skupaj s starim karantenskim rastlinjakom predvidena za rušenje. »Z leti uporabe obstoječega karantenskega rastlinjaka se je izkazalo, da s tehnološkega vidika lokacija ni najustreznejša in ne mogoča optimalnega delovanja, zlasti z vidika osončenosti, prezračevanja, energetskega napajanja, hlajenja in ogrevanja,« so pojasnili v elaboratu, ki ga je pripravila družba Savaprojekt iz Krškega, in dodali, da bi postavitev rastlinjaka na strehi prinesla bistveno tehnološko izboljšavo: osončenost je na strehi najbolj optimalna, rastlinjak pa bi s takšno rešitvijo ostal povezan z laboratorijskim delom. Poleg tega umestitev na streho prinaša »manjše tveganje izpusta karantenskih bakterij, virusov, fitoplazem in gensko spremenjenih organizmov v okolje«. Avtorji pobude so ob tem še navedli, da v času priprave veljavnega zazidalnega načrta takšna tehnična rešitev še ni bila znana, zato rastlinjaka na streho niso umestili že takrat.
Konec projekta v juniju 2023
Kot je še razvidno iz pobude za lokacijsko preveritev območja, si avtorji projekta prizadevajo, da bi bila najvišja dopustna višina objekta v delu, kjer bi na strehi umestili karantenski rastlinjak, 14,5 metra, medtem ko zazidalni načrt zdaj dopušča osem metrov.
Nova stavba Biotehnološkega stičišča, s katero želijo omiliti prostorsko stisko, s katero se na inštitutu soočajo že od leta 2011, naj bi bila sicer po nedavnih napovedih NIB končana junija 2023. Gradbeno dovoljenje so pridobili leta 2016, gradnja pa bo potekala v dveh etapah, s čimer bodo zagotovili nemoteno delovanje NIB tudi v času gradbenih del. Novi objekt bo namreč sestavljen iz petih enot, najprej bodo zgradili tri, med katerimi je tudi predvideni del objekta s karantenskim rastlinjakom, ko bodo te tri enote končane, pa še preostali dve. Začrtani časovnici morajo na inštitutu slediti, saj so za projekt prejeli denar evropskega sklada za regionalni razvoj in ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki ga morajo porabiti do konca leta 2023.
