V šoli smo se učili, da je to čas mraza, snega, »zimskega veselja« in podobno. Res da poleti snega ne pričakujemo, pozimi nas pa niti malo ne preseneča, če sneži – no, morda vendarle vsakič bolj? A naše zime postajajo manj zimske, če si pod zimo predstavljamo osnovnošolski stereotip. Občutek imam, da je večini ljudi do zime nekje od sredine decembra pa do sredine januarja, potem »naj bo pa tam nekje, v hribih ali na smučiščih«. Res da so podnebne spremembe pravo zimo že precej oslabile, a vendarle ima še vedno svojo domovinsko pravico vsaj tri mesece v letu. Če je takrat vreme bolj jesensko ali pomladansko kot zimsko, ji lahko rečemo le hvala. Ali pa ji zamerimo, če smo zimski navdušenci.
Letos je vsaj nekoliko spet pokazala svojo moč. Gore so kar dobro zasnežene, tudi po nižinah smo ga malo dobili, pa tudi nekaj mraza je bilo, čeprav ni ravno drevje pokalo. A kaj ko se je vmes večkrat občutno otoplilo in v zadnjih dneh si je marsikdo verjetno že zaželel pomladi. »Saj je že skoraj sredina februarja, ali se sploh še splača, da bi bila še zima?« Ko sem bil še predšolski mulec, je sneg pogosto ležal od sredine decembra pa tja do začetka marca. Takrat so bile kakšne zime precej manj zimske, a na to radi pozabljamo. A vendarle ima zima vso pravico, da nam odškrtne del zgodnje pomladi, pa ji tega ne smemo zameriti. Tako da včerajšnja ohladitev ni prav nič izjemna. In če bo mrzlo še dva tedna skupaj, tudi ne bo to prav nič posebnega. Februar ima dva r-ja v imenu, torej je lahko še precej mrrrrzel.
Polarna zračna masa, kakršna je včeraj preplavila tudi naše kraje, je lahko zelo suha, vsebuje malo vodne pare in zato se lahko ozračje v jasnih nočeh precej ohladi kljub že nekoliko krajšim nočem v primerjavi z decembrom in januarjem. Kot kaže, bo lahko to obdobje najhladnejše v letošnji zimi. Če že do zdaj nismo imeli pravega mraza, naj se pa zima vsaj poslovi v slogu! Ampak potem naj se lepo dostojno umakne in naj ne mešetari preveč dolgo v pomlad.
