Soustanoviteljica gibanja Ženska stavka (Strajk Kobiet) je obtožena ogrožanja zdravja in življenja drugih s povzročanjem »epidemiološke nevarnosti«, ker je z organizacijo protestov kršila ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa, pa tudi zato, ker je žalila policiste ter izrazila podporo napadom na cerkve.

Marta Lempart se je izrekla za nedolžno in zavrnila pričanje.

Za novičarski portal Onet je namignila, da bi podobne obtožbe lahko doletele tudi druge udeležence protestov. Za časnik Gazeta Wyborcza pa je dejala, da so tožilci uporabili nov mehanizem, ko so jo obtožili po kazenskem zakoniku in ne na podlagi zakona o prekrških, potem ko so pri obtožbah po slednjem izgubljali na sojenjih. Mnoge, ki jih je policija aretirala na protestih in so jih obtožili zaradi prekrškov, so namreč doslej že oprostili.

Gibanje za pravice žensk Ženska stavka je usklajevalo množične proteste po državi proti skoraj popolni prepovedi umetne prekinitve nosečnosti, ki so prerasli v protivladne proteste.

Splav skoraj povsem prepovedan

Množični protesti so se začeli, ko je ustavno sodišče 23. oktobra lani razsodilo, da umetna prekinitev nosečnosti v primeru hudih deformacij zarodka, ki je bila dovoljena v skladu z zakonom iz leta 1993, ni v skladu z ustavo, ker krši ustavno zagotovljeno pravico do življenja. Protesti so se znova okrepili po uveljavitvi te razsodbe konec januarja.

V tej večinsko katoliški državi je tako splav sedaj dovoljen samo v primeru ogroženosti življenja in zdravja matere ter v primeru utemeljenega suma, da je nosečnost posledica incesta ali posilstva.

Na Poljskem so do spremembe zakona letno zakonito opravili manj kot 2000 umetnih prekinitev nosečnosti. Skupine za pravice žensk ocenjujejo, da ob tem nezakonito ali v tujini letno opravi splav še 20.000 žensk.