Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje 4,7-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), s čimer je svojo gospodarsko napoved v primerjavi z novembrsko oceno poslabšala za 0,4 odstotne točke. Je pa izboljšala napoved za leto 2022. Prihodnje leto naj bi Slovenija beležila 5,2-odstotno rast, kar je za 1,4 odstotne točke več od napovedi novembra lani. Ob tem je Evropska komisija izboljšala tudi oceno za lani; upad BDP naj bi v letu 2020 namesto 7,1 odstotka znašal 6,2 odstotka, je v danes objavljeni napovedi zapisala komisija.
V komisiji sicer ugotavljajo, da ima koronska kriza v začetku letošnjega leta v Sloveniji še naprej močan vpliv, zlasti na storitveni sektor, medtem ko sta industrijska proizvodnja in gradbeništvo po pričakovanjih manj prizadeta. Komisija pričakuje, da se bodo razmere postopoma izboljšale, predvsem s cepljenjem ljudi in s sproščanjem omejitev, kar bo privedlo do močnejše rasti v drugi polovici leta. Rast BDP bo letos podprta z močnim domačim povpraševanjem in pozitivnim neto izvozom. Ta dva dejavnika naj bi poganjala rast tudi v prihodnjem letu, ko naj bi se slovensko gospodarstvo že vrnilo na predkrizno raven.
Evropska komisija opozarja na dvig minimalne plače
Kot opažajo v komisiji, je okrevanju Slovenije v tretjem lanskem četrtletju sledil velik porast okužb, na katere se je vlada odzvala z ostrimi in obsežnimi protikoronskimi ukrepi. Čeprav je vlada po mnenju komisije predvsem z ukrepi za ohranjanje zaposlenosti in plačilne sposobnosti omejila vpliv krize, pa se je zaposlenost kljub temu zmanjšala, brezposelnost pa nekoliko povečala.
V komisiji zato opozarjajo na čas, ko se bodo protikoronski ukrepi iztekli. Zvišanje minimalne plače bi namreč lahko po njeni oceni dodatno obremenilo podjetja v storitvenem sektorju, ki so zaradi krize zašla v težave. To pa predstavlja negativno tveganje za dano napoved, je izpostavila komisija.
Najbolj naj bi porasel BDP v Španiji in Franciji
Območju evra komisija za letos in prihodnje leto napoveduje 3,8-odstotno rast BDP, za celotno EU pa letos pričakuje 3,7-odstotno in leta 2022 3,9-odstotno rast. Najvišjo rast BDP komisija za letos napoveduje Španiji (5,6-odstotno), Franciji (5,5-odstotno) in Hrvaški (5,3-odstotno). Nemčija naj bi imela 3,2-odstotno rast, Italija pa 3,4-odstotno. Leta 2022 bodo po njenih napovedih najvišjo rast beležile Malta in Slovaška (obe za 5,4 odstotka) ter Španija (za 5,3 odstotka). Nemški BDP naj bi se povečal za 3,1 odstotka, francoski za 4,4 odstotka, italijanski pa za 3,5 odstotka.
Lani je območje evra po sezonsko prilagojenih podatkih in prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat beležilo 6,8-odstotni padec BDP, medtem ko je ta v EU upadel za 6,4 odstotka. V zadnjem trimesečju je na četrtletni ravni BDP v državah z evrom upadel za 0,7 odstotka, v EU pa za pol odstotka. Padci sledijo močnemu odboju v tretjem četrtletju, ko sta območje evra in EU beležila 12,4- oz. 11,5-odstotno rast.
Slabi slovenski načrti
V komisiji ugotavljajo, da Evropa ostaja v primežu pandemije covida-19. Ponovna rast števila okužb skupaj s pojavljanjem novih različic virusa je mnoge države prisilila v ponovno uvedbo ali zaostritev protikoronskih ukrepov. Osnovo za previden optimizem ponuja začetek cepljenja, zaradi katerega naj bi območje evra in celotna EU na predkrizno raven vendarle prišla hitreje, kot je komisija pričakovala v lanski jesenski gospodarski napovedi.
Po besedah komisarja za gospodarske zadeve Paola Gentilonija naj bi EU raven BDP iz zadnjega četrtletja leta 2019, torej pred izbruhom koronakrize, dosegla v drugem četrtletju prihodnjega leta. Pri tem pa bo okrevanje zelo neenakomerno, saj naj bi vsaka četrta članica za vrnitev na predkrizno raven potrebovala več časa, je pojasnil komisar.
Gentiloni je ob tem povedal, da lahko evropski mehanizem za okrevanje in odpornost bistveno izboljša obete, zato je države članice pozval k pripravi dobrih nacionalnih načrtov. Prve pričakujejo v začetku marca, večino pa proti koncu aprila, ko poteče rok. Čeprav so pred tedni članice pozivali, naj pohitijo s pripravo načrtov, zdaj izpostavljajo, da je kakovost pomembnejša od hitrosti.
Od Slovenije komisija po neuradnih informacijah pričakuje še precej dopolnitev osnutka načrta, na primer jasnejšo opredelitev in utemeljitev ukrepov. Velik poudarek dajejo v Bruslju zagotavljanju pravega ravnotežja med naložbami in reformami, pri čemer se od članic pričakuje, da bodo upoštevale letna evropska proračunska, reformna in naložbena priporočila, ki so v primeru Slovenije že leta osredotočena na reformiranje pokojninskega in zdravstvenega sistema ter dolgotrajne oskrbe. V slovenskem osnutku tega po neuradnih informacijah za zdaj še niso dovolj upoštevali.
Prav tako v slovenskem osnutku neuradno še nista upoštevana temeljna cilja, da je treba 37 odstotkov sredstev nameniti za uresničevanje zelenih ciljev, 20 odstotkov pa za uresničevanje digitalnih ciljev, niti splošno načelo, da noben ukrep ne sme povzročati bistvene škode okolju. Viri pri EU so sicer pred dnevi dejali, da je vse nacionalne načrte, za katere si v Bruslju želijo, da bi bili pravi razvojni dokumenti, treba še izboljšati, a po nekaterih neuradnih navedbah so bili slovenski osnutki doslej med slabše pripravljenimi.
V službi vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko poudarjajo, da Evropska komisija še ni obravnavala nobenega od načrtov za okrevanje in odpornost držav članic. »Slovenija, niti katera koli druga država, torej ni dobila nikakršne ocene glede načrta za okrevanje in odpornost,« so navedli na službi vlade. Dodali so, da potekajo številna usklajevanja, sami načrti pa od komisije ne bodo dobili pozitivne ali negativne ocene, pač pa bodo potrjeni ali zavrnjeni.
Opozicija za izredno sejo DZ o načrtu za okrevanje
Opozicija je danes sporočila, da pripravljajo zahtevo za sklic izredne seje DZ, na kateri bi razpravljali o nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost. Zahteva bo vložena predvidoma v začetku naslednjega tedna, so povedali SD, in znova izpostavili nujnost široke javne razprave in razvojne slike z jasno začrtanimi investicijami in reformami.
Evropski poslanci so sicer v sredo na plenarnem zasedanju pričakovano podprli 672,5 milijarde evrov vreden instrument za okrevanje in odpornost. Slovenija bo lahko za izvedbo naložb v okviru načrta do konca leta 2026 lahko koristila do 5,2 milijarde evrov, od tega do 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in do 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev.