Slovenski otroci so med spomladanskim zaprtjem dela javnega življenja zaradi pandemije covida-19 v povprečju za zasloni preživeli 6,69 ure na dan, od tega je bilo šolskega dela za 3,85 ure. Evropsko povprečje v letu 2018 je po podatkih raziskave EU Kids Online sicer znašalo 2,6 ure na dan za vse aktivnosti skupaj, kaže včeraj objavljena raziskava Izkušnje otrok in mladostnikov s spletnimi tveganji v času prvega zaprtja držav zaradi covid-19, ki je bila med junijem in avgustom lani izvedena v enajstih evropskih državah.
Prekomerna uporaba digitalnih tehnologij je v času zaprtja povzročala skrbi 54 odstotkom slovenskih otrok in 43 odstotkom njihovih staršev. Na evropski ravni je skoraj polovica otrok povedala, da so imeli zaradi tega težave, med drugim so izpuščali obroke ali spanec. Slovenija je bila sicer med vsemi 11 vključenimi državami tista, kjer je najmanjši odstotek otrok (17 odstotkov) poročal, da se jim je v času zaprtja to dogajalo bolj pogosto kot prej.
Povečanje zaznave lažnih informacij
Trije od petih otrok in mladostnikov so ocenili, da se na spletu počutijo varne, dva od petih pa sta izrazila zaskrbljenost glede varnosti. Največ otrok je izpostavilo, da so v prvem zaprtju držav zaznali povečanje pojava lažnih novic oziroma dezinformacij, sledi porast sovražnega govora in uporabniško kreiranih škodljivih vsebin.
V povprečju so tri četrtine otrok poročale, da so se že srečali z informacijami in novicami, za katere ocenjujejo, da so lažne, v času zaprtja pa je povečanje zaznalo kar 37 odstotkov otrok in mladostnikov. Med slovenskimi otroci jih petina ocenjuje, da še nikoli niso naleteli na lažne novice, medtem ko jih slaba tretjina ocenjuje, da se je v času zaprtja to zgodilo bolj pogosto kot prej. Skoraj polovica otrok je poročala, da jih na spletu še nikoli ni nič vznemirilo ali zmotilo, ena četrtina pa je med pomladanskim zaprtjem zaznala porast motečih oziroma vznemirjajočih spletnih izkušenj.
Polovica otrok na spletu tudi že ustrahovanih
Rezultati raziskave kažejo, da dobra polovica (51 odstotkov otrok) še nikoli ni imela izkušenj z različnimi oblikami spletnega ustrahovanja. Drugi polovici pa se je že pripetilo, da so bili na spletu ustrahovani. Na nacionalni ravni je ta delež najvišji v Italiji, na Irskem, v Nemčiji in Romuniji, kjer je znašal skoraj 60 odstotkov, medtem ko je bil najnižji v Sloveniji (32 odstotkov).
Med tistimi, ki so že bili kdaj žrtve spletnega ustrahovanja, je skoraj polovica (44 odstotkov) poročala o povečanju pojava med spomladanskim zaprtjem, pri čemer je bil ta delež znova najnižji v Sloveniji, in je znašal 24 odstotkov).
Na mednarodni ravni se odstotek otrok, ki so bili kdaj izpostavljeni sovražnemu govoru, giblje med 45 odstotki (v Franciji) in 71 odstotki (v Romuniji). V Sloveniji je sporočila sovražnega govora, namenjena skupinam ali posameznikom na podlagi verskih, rasnih, spolnih ali narodnostnih razlik, opazilo 62 odstotkov otrok. Četrtina vprašanih slovenskih otrok je ocenila, da so tovrstna sporočila v času zaprtja opazili v večji meri kot prej.
Raziskava ugotavlja, da je na družabnih omrežjih močno porasla tudi neprimerna vsebina (nasilje, droge, samopoškodbe ...). Medtem ko je leta 2010 o takšnih izkušnjah poročala četrtina otrok, pa nova raziskava kaže, da se je ta delež vsaj podvojil. V Sloveniji je o izkušnji s tovrstnim tveganjem poročalo 57 odstotkov otrok, 15 odstotkov pa je zaznalo povečanje v času zaprtja.
V Sloveniji naj bi bilo manj zlorab osebnih podatkov
Več kot dve tretjini mladih poroča, da še nikoli niso doživeli, da bi nekdo uporabil njihove osebne podatke na način, ki jim ni bil všeč. Najvišji odstotek otrok, ki nikoli niso bili žrtve zlorabe osebnih podatkov, je bil sicer v Sloveniji (88 odstotkov). Podobno velja tudi pri zlorabah osebnega gesla in o sovražni ali škodljivi uporabi njihovih osebnih podatkov, na primer fotografij.
Medtem ko je imela na mednarodni ravni takšne negativne izkušnje kar tretjina otrok, 13 odstotkom pa se je med zaprtjem to zgodilo v večji meri kot prej, je v Sloveniji delež otrok, ki imajo izkušnjo s tovrstnimi zlorabami, znašal med 9 in 13 odstotki, pri čemer se je to v času zaprtja v večji meri dogajalo dvema do trem odstotkom slovenskih otrok.
Večina staršev omejuje dostop do določenih vsebin
Velika večina staršev (90 odstotkov ali več) po evropskih državah se z mladimi pogovarja o tem, kaj počnejo z digitalnimi tehnologijami in predlaga načine za uporabo internetne varnosti. Večina jih tudi (vsaj 85 odstotkov) omejuje ali prepoveduje dostop do določenih vrst vsebin. Veliko staršev je naklonjenih uporabi tehničnih rešitev, kot so na primer blokiranje, filtriranje, sledenje spletnim mestom ali aplikacijam, ki jih uporablja njihov otrok; v Sloveniji je takih dve tretjini staršev. Skoraj polovica staršev (44 odstotkov) je ob tem poročala, da so med spomladanskim zaprtjem tudi sicer nekoliko povečali aktivne oblike starševskega posredovanja.
