Ko je Josep Borrell minuli petek obiskal Moskvo in ponudil sodelovanje pri vprašanjih, pri katerih bi prepoznali skupni interes, ga je Rusija zaradi hkratnih pozivov k izpustitvi opozicijskega politika Alekseja Navalnega in aretiranih protestnikov ostro zavrnila. Obenem so med njegovim obiskom izgnali tri diplomate članic EU, ki so se udeležili protestov v podporo Navalnemu (v povračilo so Nemčija, Poljska in Švedska kasneje izgnale ruske diplomate), šef ruske diplomacije Sergej Lavrov pa je EU označil za nezanesljivega partnerja. Tudi zato, ker se Borrell ni odločneje odzval na napade ruskega zunanjega ministra, 81 evropskih poslancev, večina iz največje Evropske ljudske stranke (EPP) in skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), zahteva njegov odstop. Med njimi tudi Milan Zver.

»Veste, kako lahko ukrotite ruskega medveda. Prinesti morate lonec medu in palico. Kajti če ne vzame lonca medu, vas bo napadel. In prejšnji teden vas je ruski medved grdo raztrgal,« je med včerajšnjo razpravo v evropskem parlamentu, kjer se je Borrell soočil s številnimi očitki, rekla poslanka Hilde Vautmans (Prenovimo Evropo). Podobno so tudi drugi poslanci celotnega političnega spektra Borrellu očitali, da je s slabim odzivom na napade Lavrova zelo slabo predstavljal Unijo, ki še nikoli ni bila videti tako šibka. Pozivi k odstopu španskega politika, ki je nekoč predsedoval evropskemu parlamentu, so se vrstili drug za drugim. Toda iz evropske komisije so že prej sporočili, da visoki zunanjepolitični predstavnik, ki je tudi podpredsednik komisije, uživa polno podporo predsednice Ursule von der Leyen.

»Rusije ne zanima dialog o človekovih pravicah«

Borrell je včeraj pred evropskimi poslanci deloval precej bolj odločno kot v Moskvi in tudi Rusijo je kritiziral precej ostreje kot med obiskom pri Lavrovu. »Ruska vlada se je podala na pot avtoritarnosti. Zdi se, da ni prostora za razvoj alternativnih demokratičnih sil,« je rekel. Ko je opisoval napete pogovore z Lavrovom, potem ko je zahteval izpustitev Navalnega in mednarodno preiskavo njegove zastrupitve, je ugotavljal, da Rusije ne zanima dialog o temeljnih vrednotah in človekovih pravicah. In napovedal predlog novih sankcij proti Rusiji, o katerih se bodo morali na marčevskem vrhu EU poenotiti evropski voditelji. Svoj obisk je ocenil kot koristen glede na to, da drugačnega odziva Moskve vpričo nekoga, ki ji v obraz pove, kaj si misli o njenem spoštovanju človekovih pravic, niti ni bilo pričakovati, je menil. »Vedeli smo, kaj lahko od Rusije pričakujemo,« je rekel ter pozval k oblikovanju enotne evropske strategije glede odnosov z Rusijo.

Na drugi strani so poslanci v evropskem parlamentu od skrajne levice do skrajne desnice pokazali redko enotnost pri negativnih ocenah zunanjepolitičnega obiska – razlikovali so se zgolj v odtenkih. Ob pogostih pozivih k odstopu Borrella in bolj zadržanih ocenah, da je bil obisk nepripravljen, ob napačnem času in da je bil veliko razočaranje, pa so poslanci izpostavljali tudi, da se mora Unija iz tega nekaj naučiti: obisk naj služi kot budnica. Treba je vzpostaviti enotno politiko do Rusije, nastopati s položaja moralne moči in zagroziti s ciljnimi sankcijami, so izpostavljali poslanci.

Poziv k ustavitvi gradnje plinovoda

»Tisti, ki zapirajo protestnike, se morajo znajti na črnem seznamu,« je k uveljavitvi nedavno sprejete zakonodaje po Magnitskem, ki Uniji omogoča lažje sprejemanje ciljnih sankcij, pozval Michael Gahler (EPP). Za resne sankcije proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in njegovim sodelavcem se je zavzela tudi poslanka Kati Piri (S&D), ki je sicer menila, da bi Rusija proti evropskemu sogovorniku enako nastopila tudi v primeru, če bi evropski voditelji proti Moskvi uvedli ostrejše sankcije.

»Izgon diplomatov je pokazal, da si Rusija ne želi dialoga,« je ocenil Dacian Ciolos (Prenovimo Evropo) in menil, da je Moskva s svojim odzivom pokazala, da bo še naprej teptala človekove pravice. Mounir Atori (Evropski Zeleni) se je zavzel za ustavitev gradnje plinovoda Severni tok 2, ki bo ruski plin mimo Ukrajine pripeljal v Evropo. Proti ustavitvi projekta pa sta se v minulih dneh že izrekla nemška kanclerka Angela Merkel in avstrijski kancler Sebastian Kurz; finančni interesi energetskih podjetij obeh držav so v plinovodu veliki.