»Čas, ko smo prisiljeni ostati doma, je tudi čas, kjer se že prej slabi odnosi umirijo, najdejo možnost in priložnost za razrešitev starih zamer, lahko pa to obdobje doživimo kot dodatno frustracijo, ki par ali posameznika pahne v spremembo in odnos denimo konča. Lahko se seveda tudi prej dobri odnosi v stresni situaciji skrhajo, lahko pa se dobri odnosi še poglobijo. Vse različice so vedno mogoče. Sta pa za dober odnos vedno potrebna dva, medtem ko je za slabega lahko dovolj eden,« pojasni psihoterapevtka dr. Veronika Podgoršek.
Rožnata očala in spoznavanje partnerja
Ob tem je vse glasnejše vprašanje, kaj danes sploh pomeni dober partnerski odnos in kaj so njegovi temelji. »Tako kot smo si ljudje različni med seboj, tako so različni tudi odnosi. Tisto, kar je za posameznika ali par dobro, ima mnoge obraze in razsežnosti. Zato lahko rečem predvsem to, da če je dvema nekaj dobro, zares in iskreno dobro, potem je to tisto dobro,« odgovarja sogovornica. Pojasni, da raziskave kažejo, da naj bi zaljubljenost trajala nekako od pol leta pa do dveh let, a ni vedno samo zaljubljenost tista, ki povzroči tako imenovana rožnata očala: »Pomembni so tudi psihične strukture, vzorci, travme preteklih odnosov in karakter. Vse to močno vpliva na to, kako izbiramo partnerja in na splošno dojemamo sami sebe in druge ljudi, svet okoli nas.«
Biti starejši ne pomeni nujno biti čustveno zrelejši
Če pogledamo nedaleč v zgodovino oziroma v čas mladosti dedkov in babic, vidimo, da so se pari poročali mlajši, ženske so se za materinstvo odločale po 20. letu, zdaj se je vse premaknilo za dobrih deset let. Z leti naj bi bili bolj modri in bolj naj bi vedeli, koga želimo za življenjskega sopotnika, pa vendar statistike ne govorijo temu v prid. Več je ločitev in partnerji se razidejo hitreje kot v preteklosti. »Velik razlog je v tem, da biti starejši žal ne pomeni, da smo tudi bolj čustveno zreli. Lahko imate petdesetletnika, ki je na čustveni zrelosti petletnika. Pri vsem tem je ključno poznavanje in razumevanje samega sebe, torej psihologije človeka. Pri biologiji imamo svoja pravila, fizika ima svoja pravila, gradbeništvo in vse drugo na svetu ima svoje zakonitosti, in če se želimo z nečim ukvarjati, moramo pridobiti ogromno znanja. Saj veste, tudi postrižemo se ne sami doma, kljub temu da imamo škarje.«
Danes snujemo drugačne odnose kot nekoč. To pa je drugi razlog, doda Podgorškova: »Nič ni več zapovedano in samoumevno, zato je še toliko pomembneje poznati samega sebe in vedeti, zakaj sem takšen, kot sem, zakaj tako reagiram, čutim ali si ne dovolim čutiti. Zakaj nekaj ponavljam ali se nečemu izogibam oziroma v nekaj rinem, omogočam, iščem in morda vedno znova kaznujem samega sebe in si ne dovolim drugače. Danes je zato komunikacija še toliko pomembnejša, partnerji niso več skupaj zgolj zaradi preživetja in jim ni treba ostati skupaj, kljub temu da je odnos zelo boleč, zlorabljajoč, prazen. Danes so ljudje skupaj, ker jim je v dvoje lepše in boljše.«
Včasih premalo, zdaj preveč časa
Obdobje, v katerem smo se znašli zaradi zdravstvene situacije, je marsikateremu paru na glavo obrnilo dnevni ritem in rutino. Če se je veliko partnerjev še pred slabim letom odtujilo zaradi pomanjkanja časa, je lahko tega zdaj več kot dovolj. In marsikateremu paru preveč skupnega časa spet ne ustreza. »Veliko je v posamezniku, v karakterju, kaj bo nekdo iz dane situacije v življenju naredil. Imamo že na splošno bolj pozitivne ljudi, ljudi, ki se borijo, ter po drugi strani bolj negativne in pasivne. Že v tem, torej v karakterju, so velike razlike, in če si nekdo nečesa ne želi, ne zmore, noče, ne vidi, ne sliši, odklanja pomoč oziroma sam za spremembo ničesar ne naredi, tam ni možnosti za rast, razvoj in napredek. Ob tem naj dodam še to, da je zelo pomembno, da ne pozabimo na sebe in na partnerstvo, da smo iskreni in tudi iskreno komuniciramo, nikoli poniževalno s partnerjem, in iščemo skupno dobro. Torej tisto srednjo pot, ki je za oba sprejemljiva,« svetuje doktorica znanosti s področja družinske in zakonske terapije.
Pa vendar marsikdo išče magično formulo, kako čas, ko smo prisiljeni ostati doma, preživeti karseda kakovostno. »V primeru, ko imamo v odnosu stare zamere in jih želimo razrešiti, da bomo lahko šli naprej na drugačen način in v pravem pomenu besede, je pomembno, da iskreno spregovorimo o sebi, uporabljamo stavke, ki bazirajo na jaz, in opišemo, kako smo videli, razumeli, doživeli neko preteklo situacijo. Kako se ob njej počutimo in kaj nam pomeni. Potem je treba poslušati še drugega – kaj je bil njegov oziroma njen namen, zakaj je do nečesa prišlo in na koncu ob pravem sočutju in morda opravičilu drug drugemu, kaj bi lahko oba naredila drugače takrat ter kaj in kako lahko narediva drugače v prihodnosti,« doda sogovornica.