Kaj jim pomeni ta norčavi praznik, kako se ga spominjajo iz otroštva ter kako bodo letos ne glede na virusno situacijo nasmejali najbližje, so nam zaupali znani sogovorniki.
Anja Ramšak, radijska voditeljica
»Vsako leto se s prijatelji našemimo, če že drugega ne, si nadenem vsaj lasuljo in gremo malce naokoli po nočni Ljubljani. Tega pohajanja očitno letos ne bo na sporedu, šemili se pa bomo. Tudi na Radiu 1, kjer je pust kar velik dogodek. Našemimo se in po vsej Sloveniji za dobro jutro ljudem, ki pridejo ali se pripeljejo mimo, delimo pustne krofe. Tako da je vedno akcija in upam, da bo tako tudi letos. Lepi so tudi spomini na otroštvo. Kot otrok sem se seveda vsako leto našemila. Zjutraj smo z mamo in sestro pekle krofe, opoldne pa sva šli s sestro in vaškimi prijatelji od hiše do hiše po sladkarije in kakšen tolar.«
Dejan Vunjak, glasbenik
»Glede na to, da sem rojen na Ptuju in imam tam skoraj vso družino, bi lahko rekel, da mi pust teče po krvi. V ptujski pustni šotor sem hodil vsako leto kot otrok in mladostnik in to so najlepši spomini na mladost. Odkar sem začel prepevati s svojim bendom Brendijeve barabe, vsako leto, že sedem let zapored, preživim pust na odru, kjer se s fanti vsako leto oblečemo v kaj drugega. Bili smo že policisti, kavbojci, zaporniki… Spomnim se, da ko sem bil še otrok, je na Ptuju velikokrat igral tudi moj oče. Eno leto me je celo povabil na oder, kjer sva skupaj zapela Najlepše so kelnarce. Drugače pa sem kot otrok izjemno rad hodil od hiše do hiše in spraševal, ali imajo kaj za pusta hrusta. Nikoli nisem bil sramežljiv, bil sem zelo zgovoren, včasih sem kakšno tudi zapel in rezultat je bil, da sem ob koncu dneva domov prinesel celo vrečo bonbonov. To je bilo veselje. Mi je pa kar malo žal, ker vidim, da ta tradicija počasi pojenjuje in gre v pozabo.«
Štefan Hadalin, alpski smučar
»Nimam posebnega odnosa do pusta, saj sem takrat običajno nekje na terenu, v polnem tekmovalnem zagonu in nimam veliko časa, da bi se lahko aktivno ukvarjal s tovrstno tradicijo. Se pa spomnim, da sem bil v otroštvu vedno rad maškara. V vrtec sem prišel našemljen v kavbojca, telebajska in spidermana. To so bili lepi časi. Spomnim se tudi, kako sem na neko tekmo notranjskega pokala, ko sem bil star okoli 10 let, prinesel res grozno masko čarovnice in z njo strašil po tekmi.«
Vid Kavtičnik, nekdanji rokometaš in voditelj oddaje Šport 1 na 1 z Vidom
»Pust je za nas vselej nekaj posebnega, saj se lahko za en dan prelevimo v nekoga drugega. Letos bo vse skupaj imelo še večji čar, glede na to, da si bomo lahko nadeli maske, ki niso povezane s to zares že predolgo trajajočo pandemijo. Otroka, Lara in Lev, se našemita skupaj, sam pa to opravim posebej, da je presenečenje večje in da drug drugemu na obraz pričaramo iskren nasmeh. Če gre vse po načrtih, se običajno kar valjamo od smeha. Otroka skušam presenetiti tudi s posebno okrasitvijo stanovanja, okraski in svetlobnimi učinki. Lepi so tudi spomini na pustovanja iz mojega otroštva. Doma smo se vselej konkretno našemili, jedli krofe in uživali v skupaj preživetem času. To tradicijo želim nadaljevati tudi s svojima otrokoma.«
