V državi, ki je svojčas z ugodnimi cenami, živopisanimi koralnimi grebeni in bogato zgodovino privabljala trume turistov, tudi slovenskih, so se oživljanja te dobičkonosne panoge lotili z gradnjo zidu. 36 kilometrov dolg betonski zid po novem ločuje letovišče Šarm el Šejk od preostalega Sinajskega polotoka.

Revolucija, vojaški udar, terorizem in nato še pandemija

V zadnjem desetletju egiptovskemu turizmu ni šlo najbolje. Revoluciji leta 2011, ki je končala tridesetletno vladavino Hosnija Mubaraka, je dve leti kasneje sledil vojaški udar, v katerem je oblast prevzel general Abdel Fatah Al Sisi. Če počitnikarjev ob Rdečem morju dogajanje na kairskem trgu Tahrir ni posebej vznemirjalo, so se za varnost zbali ob sestrelitvi ruskega potniškega letala leta 2015. Strmoglavljenja MetroJetovega airbusa na poti iz Šarm el Šejka v Sankt Peterburg ni preživela nobena od 224 oseb na krovu. Odgovornost za napad je prevzela Islamska država, ki je zaradi varnostne luknje na letališču v Šarm el Šejku uspela na letalo podtakniti bombo. Egipt je po terorističnem napadu nemudoma sporočil, da je varnost na letališčih okrepljena, a to ni prepričalo Rusije, da ne bi prekinila vseh povezav s tem letoviščem, Velika Britanija pa s celotnim Egiptom. Za državo, v kateri so Rusi in Britanci predstavljali skoraj polovico vseh turistov, je bil to hud udarec. Počasno pobiranje turizma je lani prekinila pandemija, ki je skoraj povsem ohromila turizem po vsem svetu.

Egiptovske oblasti upajo, da bo nedavno zgrajen 36-kilometrski zid iz betonskih blokov in žic povečal zaupanje turistov. Zid bo možno prečiti na štirih mestih, kjer bodo obiskovalce preverjali varnostni skenerji in kamere. »Prišleki bodo lahko na območje vstopili šele po temeljitem pregledu,« napovedujejo oblasti, ki upajo na ponovno oživitev turizma.