Na včerajšnji kulturni praznik je bilo odvzetih 11.253 brisov, med katerimi jih je bilo 357 pozitivnih na novi koronavirus. Bolnišnično zdravljenje je včeraj potrebovalo 945 covidnih bolnikov. Na intenzivni negi jih je bilo 162. Umrlo je 19 oseb.

»Vlada se bo z aktualnimi epidemiološkimi razmerami seznanila na jutrišnji seji,« je na novinarski konferenci uvodoma dejala vladna govorka Maja Bratuša. Kot je dejala, bo vlada takrat razpravljala o morebitnem novem sproščanju ukrepov.

»Upanje, da epidemija upada«

»Z velikim pričakovanjem spremljamo številke. Veseli smo, da se končno znižujejo. To nam daje upanje, da epidemija upada,« je optimistična državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje Marija Magajne. Poudarila je pozitivne plati testiranja s hitrimi antigenskimi testi, saj da se na ta način odkrije osebe, ki okužbo prebolevajo asmiptomatsko in tiste, pri katerih se simptomi še niso razvili. Izrazila je skrb zaradi lažnih pozitivnih testov. »Potrjevanje hitrih testov s PCR testi je smiselno tedaj, kadar je pojavnost virusa v populaciji nizka. Glede na to, da se pojavnost v Sloveniji zmanjšuje, bo takšno potrjevanje smiselno kmalu uvesti, vsaj v nekaterih skupinah,« je pojasnila.

»Vsi izvajalci storitev nabavljajo teste tudi sami, prav tako pa kmalu pričakujemo hitre teste iz skupnega evropskega naročila,« je na vprašanje o količini hitrih testov, ki so še na voljo, dejala državna sekretarka. Povedala je, da bo prihodnji teden objavljen tudi nov razpis za nabavo hitrih testov.

Da se lažno pozitivni testi pojavljajo v skupinah, pa je dejala Tjaša Žohar Čretnik, direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje. »Vzroki so lahko način izvedbe, način hranjenja ali slabša stabilnost reagentov. Testi, ki smo jih naročili, so enakovredni ostalim testom na trgu z mednarodno verifikacijo,« je zagotovila Žohar Čretnikova.

Angleški sev potrdili v štirih primerih

»Presejalni test postavi sum, da je v vzorcu prisotna angleška različica, z sekvenciranjem pa ta sum potrdimo ali ovržemo,« je razložila Tjaša Žohar Čretnik. Povedala je, da so januarja s slovaškim PCR testom preverili 877 vzorcev in pri 16 dobili pozitiven rezultat. »Pri enem od teh vzorcev v nadaljevanju sekvenciranja nismo izvedli, ker je šlo za primer osebe, ki je bila na angleško varianto potrjena že v Begiji. Pri enem vzorcu sekvenciranje ni uspelo, pri drugih 14 vzorcih pa so bile prisotne druge variante virusa. Med njimi ni bilo brazilske, angleške in južnoafriške variante. V Sloveniji tako ostajamo le pri štirih potrjenih primerih angleške različice virusa,« je pojasnila Žohar Čretnikova.

Večorganski vnetni sindrom je zelo redek

Tretji govorec na novinarski konferenci, dr. Tadej Avčin z oddelka za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, je predstavil zaplete, ki se pri otrocih pojavijo zaradi imunskega odziva. »Novi koronavirus lahko povzroča cel spekter avtoimunskih stanj, ki lahko prizadenejo različne organe. Pogosteje se pojavljajo pri otrocih, zdi se, da imunski sistem pri otrocih lažje obvlada akutno okužbo, ima pa več zapletov s kasnejšimi, prekomernimi imunskimi odzivi na sam virus,« je razložil. Pojasnil je, da je običajno prvi simptom večorganskega vnetnega sindroma visoka vročina, ki je takšna, da jo je težko zbiti, utrujenost, slabost. »Otroci imajo pogosto bolečine v trebuhu, nekateri imajo tudi drisko in bruhajo. Kmalu pa se pojavi prizadetost kože in sluznice: najpogosteje vidimo pordeli očesni veznici, na koži pa se pojavljajo izpuščaji, rdečine na dlaneh, podplatih,« je pojasnil Avčin. Povedal je, da zdravstvena stroka še ne ve, kaj sproži to izrazito vnetje, do katerega pride približno od dva do šest tednov po preboleli okužbi s Sars-COV-2.

Povedal je, da hospitalizacija obolelih otrok traja okoli 14 dni. »Nimamo skupine otrok, ki bi bila bolj dovzetna za tovrstne zaplete,« je pojasnil in dodal, da so zapleti zelo redki. Možnost, da otrok razvije večorganski vnetni sindrom, je namreč manj kot 0,1-odstotna.

Novinarska konferenca o aktualnem stanju glede epidemije v Sloveniji, na kateri sodelujejo državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje mag. Marija Magajne, mag. Tjaša Žohar Čretnik, direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, pediater prof. dr. Tadej Avčin iz Pediatrične klinike UKC Ljubljana in prof. dr. Mojca Juriševič iz Oddelka za temeljni pedagoški študij Pedagoške fakultete v Ljubljani..