V Tripoliju je Fajeza Al Saradža, ki je bil premier pet let in je obvladoval samo del zahodne Libije, na čelu mednarodno priznane libijske vlade zamenjal 61-letni bogataš Abdel Hamid Dbeibah. Senco nanj meče dejstvo, da je kot režimski tajkun obogatel še v času diktature Moamerja Al Gadafija, torej pred letom 2011. Drugače kot Saradž pa naj bi premier Dbeibah, ki so ga izvolili predstavniki vseh delov razklane države, predstavljal po letu 2014, ko je znova prišlo do državljanske vojne, najresnejši poskus, da pride do sprave med zahodnim in vzhodnim delom Libije.
Dbeibaha kot predsednika vlade namreč podpira tudi vladar vzhodnega dela Libije Kalifa Haftar, ki se je večinoma vojskoval proti Saradževi vladi in je tako leta 2019 poskušal zavzeti Tripoli. Na izvolitev Dbeibaha je najbrž vplival tudi dogovor med Rusijo in Turčijo, saj je obema tujima silama, ki sta močno vpleteni v libijsko krizo, zelo blizu. Ob njegovem velikem bogastvu pa nekateri trdijo, da je glasove za svojo izvolitev kupil.
Doma je iz slavne Misrate
Najbrž ni naključje, da tako Dbeibah kot favorizirani, a na koncu poraženi kandidat za predsednika vlade Fati Bašaga, ki se je januarja že videl na čelu združene Libije in je v javnosti že nastopal kot novi premier, prihajata iz Misrate, slavnega pristaniškega mesta, 200 kilometrov od prestolnice, ki je v vseh libijskih državljanskih vojnah v zadnjih desetih letih, to je od začetka boja proti diktatorju Moamerju Al Gadafiju, igralo odločilno in največkrat pozitivno vlogo. Tako so milice iz Misrate kot glavna udarna sila Saradževe vlade, pri čemer gre za vpliv njenega notranjega ministra Fatije Bašage, leta 2019 ubranile Tripoli pred generalom Haftarjem, ki se je opiral tudi na ruske plačance. Leta 2020 pa so skupaj s Turkmenci, turškimi plačanci iz Sirije, prešle v ofenzivo in osvojile velik del zahodne Libije. Menda pa je zdaj k nepričakovanemu porazu Bašage vplival odpor milic iz Tripolija, ki imajo dovolj prevlade Bašagovih milic iz Misrate.
Blizu je Ankari in Moskvi
O novem premierju in treh članih predsedstva je v Ženevi glasovalo 75 delegatov, ki jih je iz vseh delov Libije izbrala Organizacija združenih narodov. Na skupni listi z Dbeibahom je bil na čelo predsedstva izvoljen Mohamed Junes Menfi iz Bengazija, torej iz Haftarjevega vzhodnega dela Libije. Glavna naloga nove vlade in predsedstva bo sprava. Pri tem bodo odločilne decembrske predsedniške in parlamentarne volitve ter pravična razdelitev prihodkov od nafte v državi, ki ima največje rezerve nafte v Afriki.
Dbeibahova oblast pa bi bila lahko trdna tudi zato, ker ga podpirata obe tuji sili, ki sta najbolj vpleteni v libijsko krizo. Novi libijski premier je glavni predstavnik turških državnih podjetij, ki se zanimajo za libijski trg. Tako ni presenetljivo, da je Dbeibah prvi pogovor s tujim medijem po izvolitvi namenil uradni turški novinarski agenciji Anadolu. Blizu pa je tudi Rusiji in leta 2017 je v Moskvi vodil delegacijo iz Misrate. A zaradi te podpore Ankare in Moskve bo Dbeibah težko rešil problem, ki ga predstavlja prisotnost turških plačancev na zahodu in ruskih na vzhodu Libije. Cena za ohranitev premirja bo očitno delitev Libije na turško (zahod) in rusko vplivno območje (vzhod).