Pred devetimi komentarji, pred štirimi meseci sem tukaj napisala: »Balerina, Balerina, roman Marka Sosiča, je ena mojih najljubših slovenskih knjig vseh časov.« Zdaj ko pišem, je Prešernov dan; dan, ko je Marko brez velikih ceremonij rad napisal drobno sporočilo na mejl, danes pa njegova Balerina molče pravi: »Gledam travnik. Vidim, da se nekje prelomi, travnik. Mislim si, da ga je moral kdo prerezati z velikimi škarjami. Josipina ima doma take škarje. Morda ga je prerezala Josipina. Ona pravi, da s škarjami striže blago in si potem šiva obleke. Vem, da je tako, ker je nekaj govorila o tem v kuhinji z mamo. Ne vem, zakaj Josipina striže travnike s tistimi škarjami. Karlo pravi, da je treba paziti z orodjem, ker se drugače pokvari.«
Nekdo je pozabil paziti z orodjem, to je. Pozabil je paziti s škarjami, da so se nemarno pokvarile in prerezale Markov travnik. Enkrat v epidemiji sem si morala reč...
