Moj pogled na avtomobile »made in Italy« – pri tem pa nimam v mislih trojčka Ferrari, Lamborghini in Maserati – se ne bi mogel bolj spremeniti. Razlog je enostaven, v floti nimajo več avtomobila, ki bi pritegnil mojo pozornost in bi ga z veseljem zapeljal v garažo. To pa me žalosti. Težko je verjeti, da Fiatov vozni park danes sestavljajo trije modeli (500, panda, tipo) in več njihovih različic, še slabše pa se godi Alfa Romeu z vsega dvema (giulia, stelvio) in Lancii, ki premore zgolj en model (ypsilon). Ljubitelji teh nekoč ikoničnih znamk se gotovo sprašujejo, kako je to mogoče. Sploh v primerjavi s konkurenti, katerih vozni park je iz leta v leto bogatejši, predvsem pa v skladu s trendi, da je vse več štirikolesnikov športnih terencev, veliko jih stavi tudi na elektrificiran pogon. Se bo po združitvi koncernov FiatChrysler in PSA Peugeot Citroën, ko je nastalo podjetje Stellantis, pod okriljem katerega je kar 14 znamk, kaj spremenilo?
Zanimivo, da je Carlos Tavares, sicer izvršni direktor četrtega največjega avtomobilskega podjetja na svetu, znamke razvrstil v skupine in med premijske ob bok DS uvrstil tako Alfa Romeo kot Lancio. Ker sta modela DS3 crossback in DS7 crossback resnično premijska, kar so potrdile tudi nedavne testne vožnje, je pričakovati, da ima portugalski poslovnež z italijanskima znamkama velike načrte. Zato lahko v kratkem pričakujemo kakšno napoved o prenovi in pa širitvi palete modelov, ki jim danes za enakovreden spopad na zelo konkurenčnem trgu premijskih vozil karte ne kažejo najbolje.
Tavaresov izziv bo gotovo, kako znamkama povrniti ugled in povečati prodajne številke, česar pa v svetu avtomobilizma ni mogoče narediti čez noč. Zgodba zase je prav Lancia, saj ypsilon, ki se na cestah vozi že 26 let, nazadnje so ga prenovili pred šestimi leti, zanj pa se odločajo predvsem ženske, prodajajo izključno v Italiji. Toda ugled Tavaresa, ki je kot predsednik uprave preporodil Opel in PSA, predvsem pa ju znova vrnil v tirnice, ki prinašajo dobiček, je tako velik, da ljubitelji teh dveh avtomobilskih znamk od njega pričakujejo podobno, pa čeprav se to danes zdi misija nemogoče.
Preporoditi Alfa Romeo je bila že velika želja nekdanjega prvega moža podjetja FiatChrysler Sergia Marchionneja, ki je upal, da bo na trgu premijskih vozil nekaj podobnega, kot je Maserati, prodajala pa naj bi se na vseh večjih svetovnih trgih, in to letno v 500.000 enotah. Ostalo je pri željah, Marchionneja pa ni več med nami. Usoda Alfa Romea in Lancie je tako tudi v božjih rokah, preživetje pa odvisno od Tavaresove sposobnosti in iznajdljivosti. Upajmo, da mu bo uspelo. Pogreb teh dveh podjetij bi bila škoda za ves avtomobilski svet.
