Spoštovani gospod Kunc, žal ne moreva zavrteti časa v leto 2000, ko je bil sprejet ZPIZ-1, ki je korenito posegel v pokojninski sistem. V oddaji Dobro jutro sem spregovoril o gmotnem položaju naših upokojencev v letu 2020 in gostovanje v oddaji je bilo namenjeno krajšim pojasnilom o izboljšanju gmotnega položaja upokojencev danes, ne pa kompleksni razpravi pomembnega sistema obveznega PIZ.

Če želimo govoriti o poznavanju sistema in višine pokojnin, se moramo vrniti vsaj dvajset let v preteklost, v leto 1999, ko je imela ženska za 35 let pokojninske dobe 85 odstotkov, moški pa za 40 let. ZPIZ-1 je znižal vrednotenje pokojninske dobe z dveh na 1,5 odstotka za eno leto in za že upokojene je veljal 151. člen, s katerim se je s februarsko uskladitvijo vsako leto z nižjo uskladitvijo prilagajalo nižje vrednotenje pokojninske dobe.

ZPIZ-2 je ustavil upadanje tega odstotka za 40 let pokojninske dobe za moškega na 78 odstotkov (po ZPIZ-1 bi upadlo do leta 2024 na 72,5 odstotka), zaradi drugačnega načina določanja valorizacijskih količnikov, ki je za zadnje leto pred upokojitvijo sedaj vedno ena, v letu 2012 je bil količnik 0,732 in zato je bil preračunan odmerni odstotek na 57,25 (78 krat 0,732). Po ZPIZ-2G imajo ženske od 1. januarja 2020 odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe v višini 63,5 odstotka, kar po prejšnjem pomeni celo 86,7 odstotka (63,5 deljeno z 0,732), kar bodo po zdaj veljavnem zakonu dosegli moški upokojenci leta 2025.

Ne smemo pa prezreti, da od ZPIZ-1 ne moremo govoriti v sistemu PIZ več o horizontalni enakosti med upokojenimi v različnih obdobjih, saj se je z ZPIZ-1 do tedaj najugodnejše desetletno povprečje za izračun pokojninske osnove postopno povečalo na 18 let, z ZPIZ-2 pa postopno na 24 let. Tudi pogoji, predvsem za ženske, so se bistveno spremenili. Ženske se danes upokojujejo pod enakimi pogoji kot moški! Najbrž bi se marsikatera že danes raje upokojila s 35 leti pokojninske dobe pri nižji starosti in dobila 85 odstotkov (po sedanjem 62,22) in na podlagi 10-letnega povprečja, pa vsi vemo, da to ni mogoče, ker je nova zakonodaja prinesla nove pogoje za upokojitev in odmero pokojnine. Res je, da je ZPIZ-2G prinesel ugodnejše odmerne odstotke za oba spola in da veljajo za novoupokojene, tako kot so tudi pri prejšnjih spremembah te začele veljati za nove upokojence.

Najbrž se ne bi strinjali, da bi poslabšanje pogojev veljalo za nazaj, kot zdaj pričakujete in zahtevate, ko so se izboljšali odmerni odstotki, ali pač? Pri vsaki spremembi so pomembni finančni učinki. Predvsem pa, če pride do ugodnosti in tudi ob pobudah in razmišljanjih, da bi višji odmerni odstotki veljali tudi za že upokojene, bi bil finančni učinek zelo visok. Poudarjam, da je težko primerjati upokojene v različnih obdobjih predvsem zaradi različnih upokojitvenih pogojev (doba, starost) in različnih odmer (višina odmernega odstotka, obdobja za določitev pokojninske osnove…).

Pri izrednih uskladitvah pa je treba vedeti, da so bile namenjene odpravi posledic neusklajevanja pokojnin med letoma 2010 in 2015, kar pomeni, da upokojeni leta 2016 in kasneje niso bili pri usklajevanju nič prikrajšani in so z izrednimi uskladitvami na boljšem v primerjavi z upokojenimi leta 2015 in pred tem. Pa še ti niso v enakem položaju.

Ob upoštevanju izredne uskladitve za dva odstotka s 1. decembrom 2020 razlika med odstotki dejanske uskladitve in uskladitve, ki ni bila izvedena po sistemskem zakonu v obdobju od 2010 do 2015, ostaja samo še v primeru pokojnin, uveljavljenih v letu 2011 in prej. Tako znaša primanjkljaj pri usklajevanju pokojnin, uveljavljenih v letu 2011, v višini 1,7 odstotka, pri usklajevanju pokojnin, uveljavljenih v letu 2010 oziroma prej, pa primanjkljaj znaša v višini 3,5 odstotka. Vsi ostali, ki so se upokojili leta 2012 in kasneje, bodo zaradi teh izrednih uskladitev že v ugodnejši situaciji, kot če bi bili deležni le rednih uskladitev. Upokojeni v letu 2012 za 1,1, v letu 2013 za 2,5, v letu 2014 za 3,6, v letu 2015 za 4,5, v letu 2016 za 5,2, v letu 2017 za 4,5, v letu 2018 za 4,5, v letu 2019 za 3,4 in v letu 2020 za dva odstotka. (Vir: Arhiv ZDUS)

Ob vsem zapisanem kot odziv na vaše pisanje glede poznavanja oziroma nepoznavanja sistema lahko sklenem, da ob vseh spremembah in zapletenosti sistema PIZ tako vi kot jaz težko govoriva o dobrem poznavanju in razumevanju sistema. Posebej pa je to težko oziroma – lepše povedano – nekorektno nekomu očitati na podlagi kratkih pojasnil v oddaji in tudi sam težko sodim o vašem poznavanju na podlagi vašega kratkega pisma, v katerem prikazujete področje PIZ z zelo parcialnega zornega kota.

Janez Sušnik, predsednik ZDUS, Šenčur