Hitro je naziv 40-članske skupne enote gasilcev iz Črnomlja in Duge Rese, posebej izurjene in opremljene za reševanje v primeru naravnih nesreč, zlasti poplav in potresov. Nastala je lansko leto kot glavni del projekta skupne čezmejne enote zaščite in reševanja, vrednega 808.000 evrov, pri čemer je 687.000 evrov zagotovil evropski sklad za regionalni razvoj v okviru programa Interreg. Odličnost čezmejnega projekta so prepoznali tudi na evropski ravni. Na tekmovanju, ki ga pripravlja evropska komisija, se je med 160 prijavljenimi projekti iz vse Evrope iz celotne 30-letne zgodovine programa Interreg Hitro uvrstil na tretje mesto.
Glavni cilj projekta Hitro, ki je uradno trajal od oktobra 2018 do konca januarja letos, je bil skupni razvoj in izboljšanje sistema civilne zaščite za večjo varnost na čezmejnem območju ob reki Kolpi. Partnerji so oblikovali skupno čezmejno operativno enoto, sestavljeno iz 20 slovenskih in 20 hrvaških prostovoljnih gasilcev, ter oblikovali natančen načrt delovanja skupne enote, pojasnjuje poveljnik Civilne zaščite Črnomelj in koordinator projekta na slovenski strani Jože Weiss.
Večdnevna teoretična
Člani skupne ekipe so se urili na večdnevnih teoretičnih in praktičnih usposabljanjih za reševanje iz ruševin ter za reševanje v primeru poplav in naraslih vod v skladu z evropskimi smernicami. »Vsi člani ekipe so se usposabljali na novi opremi, ki smo jo nabavili v okviru projekta. Treba je povedati, da so vsi člani skupne ekipe prostovoljni gasilci, ki so se izurili pri gasilcih s specialnimi znanji in z dolgoletnimi izkušnjami iz reševanj po Evropi,« je na videokonferenci dejal Mihael Dujam, vodja projekta na hrvaški strani.
Varnostni izzivi enote so bili torej potresno ogroženo območje Črnomlja ter območje pogostih poplav, kjer leži Duga Resa. Toda naključje konec lanskega leta je hotelo, da se je zadeva obrnila, ko je več močnih potresov prizadelo Hrvaško. Tako je ekipa Hitro, predvsem hrvaški del, svojo izurjenost in novo opremo že s pridom uporabila pri pomoči prizadetim v potresu na območju Petrinje in Gline, pa tudi avgusta ob neurju v Dugi Resi. »Vsa ta nova oprema je bila uporabljena v konkretni situaciji. To ni bila vaja, to niso bile simulacije, ampak resnično življenje,« je poudaril Dujam.
Mejna reka, ki spaja, ne razdvaja
Po besedah župana občine Črnomelj Andreja Kavška je med Črnomljem in Dugo Reso že tradicionalno dobro sodelovanje, občini ter gasilski zvezi obeh strani sta že leta 1976 podpisali sporazum o pobratenju. »Projekt Hitro je tako le nadgradnja 45-letnega sodelovanja. Z njim nismo pridobili le gasilci, ampak vsi prebivalci obmejnega območja, ki jim lahko tako še bolje pomagamo in zagotavljamo varnost ob naravnih in drugih nesrečah,« je dodal poveljnik Gasilske zveze Črnomelj Jože Vrščaj. Ob tem je spomnil na pomoč hrvaških kolegov ob hudem neurju s točo, ki je leta 2018 prizadel Črnomelj.
Obe občini bosta finančno zagotovili nadaljnji obstoj skupne enote. Kot je ob tem poudaril Tomislav Boljar, župan Duge Rese, je reka Kolpa ena redkih mejnih rek, okrog katere nikoli v zgodovini ni bilo nikakršnega spora. »Tu je življenje stoletja teklo tako, da smo eni drugim pomagali. Novi časi in nove meje nas niso razdvojili, ampak smo naredili skupni projekt, ki je nastal na podlagi preteklih in sedanjih dobrososedkih odnosov in je odličen temelj za naprej.« Kot dodaja Kavšek, bodo tudi v prihodnje iskali podobne povezave in možnosti sodelovanja.
