Thomas Edison, znanstvenik in izumitelj, je stopil iz množice tako zaradi svojega revolucionarnega dela kot zaradi svoje miselnosti in zagnanosti. Predvsem pa ob neuspehih nikoli ni odnehal in je bil še naprej radoveden. In to je dokazana formula za uspeh pri študiju, delu in zasebno.
Enako kot velja za delo Edisona, velja za številna druga velika imena med izumitelji, umetniki, znanstveniki, tudi za Darwina in Mozarta. Kaj je bilo skupnega velikim možem in ženam v zgodovini in kaj so resnične sestavine, ki so bile potrebne za uspeh, v knjigi Moč miselnosti, ki je izšla pri založbi Učila International, opisuje dr. Carol S. Dweck, svetovno priznana doktorica psihologije z univerze Stanford. Avtorica je v desetletjih raziskav o doseganju uspehov preučevala moč miselnosti ljudi. Omenjeno knjižno delo je razdelila na več poglavij, v katerih se posveča najprej načinu razmišljanja, sledijo podatki iz raziskav o pomenu miselnosti v športu, pri poslovnem vodenju, v ljubezni in med drugim tudi v času šolanja. Glede na obdobje, začetek novega šolskega leta, smo iz knjige naredili povzetek iz slednjega.
Miselnost in šolski uspeh
Miselnost je pomemben del vaše osebnosti, vendar jo lahko spremenite. Že samo zavedanje, da obstajata dve miselnosti, toga in prožna, lahko ljudi včasih spodbudi, da začnejo razmišljati in ravnati drugače. Na primer, vsi ljudje se rodijo z ljubeznijo do učenja, toda toga miselnost lahko to ljubezen ohladi.
Če pogledamo samo prehod v višje razrede osnovne šole. Ta je za mnoge učence velik izziv. Delo postane veliko težje, ocenjevalna politika se zaostri, poučevanje postane manj osebno. In vse to se zgodi v času, ko učenci doživljajo puberteto, ki prinese spremembe v njihovem telesu in družbeni vlogi. Ocene trpijo, vendar ne pri vseh enako. V študiji, ki so jo izvedli pod vodstvom avtorice knjige, se je zaton ocen pokazal samo pri učencih s togo miselnostjo. Učenci s prožno miselnostjo pa so v obdobju raziskave prikazali zvišanje ocen.
Učenci s togo miselnostjo so svoje slabe ocene razlagali takole: Jaz sem najbolj neumen, Učitelj matematike je prasec…
Učenci s prožno miselnostjo pa so ob grožnji poloma mobilizirali svoja sredstva za učenje. Povedali so, da se tudi oni včasih počutijo preobremenjene, toda njihov odziv je bil takšen, da so se zakopali v delo in naredili, kar je bilo treba.
Se lahko vsak dobro odreže?
Avtorica knjige je skozi določene raziskave in dogodke prišla do ugotovitve, da se veliko inteligence zametuje, ker se podcenjuje zmožnost dijakov za razvoj.
Ko otroci zaostajajo, denimo, ko ponavljajo razred, jim učitelji najpogosteje dajo močno poenostavljeno gradivo, ker predvidevajo, da česa več niso sposobni. Ta domneva učitelja izvira iz njegove toge miselnosti: ti dijaki so tako kratke pameti, da jim je treba znova in znova ubijati v glavo iste enostavne stvari. No, rezultati so porazni. Učenci ponavljajo razred, ne da bi se naučili kaj več, kot so vedeli že prej.
Benjamin Bloom, priznani pedagoški raziskovalec je preučeval 120 oseb, ki so dosegle izjemne uspehe. Med njimi so bili koncertni pianisti, kiparji, olimpijski plavalci, teniški igralci svetovnega razreda, matematiki in raziskovalni nevrologi. Večina jih v otroštvu ni izstopala in niso kazali jasnega talenta, dokler se niso začeli resno usposabljati. Celo v zgodnji puberteti glede na njihove tedanje dosežke navadno ni bilo mogoče napovedati uspehov v prihodnosti. Samo vztrajna motiviranost in predanost sta jih skupaj z njihovo podporno mrežo popeljali na vrh.
Sodniki namesto zavezniki
Če povzamemo, toga miselnost omejuje dosežke. Ljudem zapolni razum z nasprotujočimi si mislimi, trud naredi zoprn in vodi k slabšim strategijam učenja. Še huje, druge ljudi spremeni v sodnike, namesto v zaveznike. Ne glede na to, ali govorimo o Darwinu ali dijakih, pomembni dosežki zahtevajo jasno usmeritev, zavzet trud in vrečo brez dna, polno strategij. Za povrhu pa še zaveznike pri učenju. In to daje ljudem prožna miselnost, zato njihovim sposobnostim pomaga, da rastejo in obrodijo sadove.
