ECB je za blažitev posledic pandemije v državah z evrom zagnala program odkupovanja obveznic, ki je doslej dosegel 1850 milijard evrov. »Odpis tega dolga je nepredstavljiv ... To bi bila kršitev pogodbe o delovanju EU, ki striktno prepoveduje monetarno financiranje držav,« je za omenjeni tednik dejala Lagardova in to prepoved financiranja označila za enega od štirih ustanovnih stebrov skupne evropske valute.

Lagardova se je odzvala na petkovo pobudo več kot 100 ekonomistov, naj ECB članicam območja z evrom odpiše dolgove in tako dodatno spodbudi gospodarsko okrevanje. Kot so navedli v pismu, je četrtina javnega dolga držav z evrom (2500 milijard evrov) dolg do ECB. »Z drugimi besedami, sami sebi dolgujemo 25 odstotkov dolga in če želimo poplačati ta dolg, moramo denar najti drugje - med možnostmi so refinanciranje posojil namesto izposojanja za investiranje, zvišanje davkov in zniževanje stroškov,« so navedli.

Lagardova je priznala, da bodo vse države območja z evrom iz te krize izšle z visokim dolgom, da pa »ni dvoma, da ga ne bodo mogle odplačati«. Ocenila je, da bo letošnje leto leto okrevanja in da se območje z evrom ne bo vrnilo na predpandemijsko raven gospodarske aktivnosti pred sredino leta 2022. Menila je, da bi bilo bolje energijo, ki se porablja za zahteve po odpisu dolga, uporabiti za razmišljanje o tem, kako dolg uporabiti. »Čemu bodo namenjeni javni izdatki? In v katere sektorje naj v prihodnosti investiramo? To so ključna vprašanja danes,« je dejala.

Območje evra je lani po sezonsko prilagojenih podatkih beležilo 6,8-odstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je ta v EU upadel za 6,4 odstotka, je pokazala ta teden objavljena prva ocena Eurostata. V lanskem zadnjem četrtletju je BDP po odboju v tretjem v obeh območjih zaradi ukrepov za zajezitev pandemije covida-19 upadel.