V predlogu organizacijskih rešitev tako ravnatelji med drugim predlagajo, da bi pouk za učence od 1. do 5. razreda potekal na šoli v okviru t. i. mehurčkov, kjer se otroci ves čas zadržujejo v matičnih učilnicah. Za učence od 6. do 9. razreda pa vidijo več možnih načinov. Eden je ta, da bi se vsi učenci šolali v matičnih učilnicah, drugi ta, da bi bili razdeljeni v dve skupini, ki bi izmenjaje po en teden obiskovali pouk v šoli, en teden pa samostojno delali doma, tretji način pa vidijo v tem, da bi se skupini v šoli in doma izmenjevali na dva dni, en dan v tednu pa bi bili vsi doma.
Obvezne izbirne predmete bi izvajali na daljavo, prav tako tudi neobvezne. Popoldanskih interesnih dejavnosti na šolah ne bi bilo. Nudili bi možnost nujnega jutranjega varstva, podaljšano bivanje pa le za prvo triletje, saj bi učitelji podaljšanega bivanja za četrto- in petošolce pomagali drugim učiteljem. Kot predlagajo, se vsaj pri učencih od 3. do 6. razreda tako kot pri mlajših ne bi ocenjevalo s številčnimi ocenami.
Malico bi učenci zaužili v učilnicah. Glede organizacije kosila pa imajo dva predloga, kajti kapacitete šolskih jedilnic ne omogočajo izvedbe kosila v skladu s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Po enem predlogu kosil za učence ne bi zagotavljali, po drugem pa bi imeli kosilo v jedilnici le učenci prvega triletja, drugi pa bi dobili kosilo v paketu, ki bi ga odnesli domov ali izjemoma zaužili v učilnici.
Glede zagotavljanja zaščite zaposlenih ravnatelji za učitelje od 6. do 9. razreda, ki prehajajo iz oddelka v oddelek, med drugim predlagajo zaščito katedra, večjo razdaljo do klopi za učence in zračenje, z dodatnimi finančnimi sredstvi za šole pa bi kupili dodatno varovalno opremo za zaposlene, kot so maske tipa FFP2, vizirji in zaščitni plašči.
Testiranje zaposlenih na okužbo pa po njihovem predlogu naj ne bo le enkrat na teden. Zdravstvene ustanove naj učenca ali zaposlenega v šoli, ki kaže simptome covida-19, pod najvišjo stopnjo nujnosti pošljejo na testiranje s PCR testom, v primeru okužbe pri učencu ali zaposlenemu na šoli pa naj zdravnik ravnatelju šole pošlje predlog za karanteno s časovno opredelitvijo, še predlagajo.
Poleg enotnih okvirnih navodil pristojnega ministrstva šolam bi bilo po mnenju ravnateljev ljubljanskih osnovnih šol nujno omogočiti tudi upoštevanje posebnosti vsake šole, zato bi se organizacija programa zaupala presoji ravnatelja. Pod javno pismo se je poleg vodje Aktiva ravnateljev ljubljanskih osnovnih šol Marjana Gorupa podpisala še vodja oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje na Mestni občini Ljubljana Marija Fabčič.
