Ta hip je še v zenitu premier, ki je »največja osebnost slovenske zgodovine« in ki »simbolizira zadnji steber slovenske osamosvojitve« (po doktorski presoji Klemna Jakliča in predsedniški Dominika Štrakla, podmladek SDS). Zaradi njegovih izjemnih zaslug in skoraj nadčloveških sposobnosti je bilo nujno ustvariti mit in ga mumificirati za vse prihodnje rodove. In kje bi našli zanj primernejši kraj, kot bo v njihovem zasnovanem muzeju slovenske osamosvojitve? Pa čeprav pade še »Metelkova«.

Globoko se mu klanjajo in služijo ministri, njemu, ki zna najbolje obvladovati vse DNK- in RNK-viruse, njemu, s preroškim darom: že sredi lanskega oktobra je zagotavljal, »da bo Slovenija tudi po tem drugem valu med zmagovalci in med boljšimi«. In če on tako reče, ne more biti drugače, saj vidite, da se pomikamo v pravo smer. Vojaški minister se že dogovarja za prelete, pogoj je samo, da ustavno sodišče prepove referendum.

Hojs z veseljem kadruje, da se šef ne bi slučajno spomnil na pismo, izsiljuje in pritiska na policiste, »robokopi« pa na nas. Vmes se ukvarja še z zdravstvenimi problemi, malo zatrese varnost države, si na zaupanje omisli najboljšega sekretarja in skoči v vlogo ministrstva za javno upravo, rekoč »enotni plačni sistem naj gre po gobe«. Poznavalci sumijo, da bi rad imel strankarsko policijo, ki bi jo plačeval po svojih merilih.

Počivalšek se klanja in stiska zobe, nastavlja pleča za sporne nabave, čeprav ga še Karl svari: »Tudi mene je namočil za Patrio.« Na ukaz od zgoraj pritisne in disciplinira poslanko, za turistični holding in za vse, kar bo ta postrani prinesel, se gotovo izplača. In spet strnejo vrste. Na videz?

Pravosodna ministrica ima računalnik na žalost predaleč, da bi glasovala proti vmešavanju in sramotenju sodstva, postala pa je prava branilka »brezmadežne podobe« Janeza Janše. Na predsednico sodišča je pritisnila s pismom, da etična komisija ni dovolj. Če sodnica zasebno kritizira predsednika vlade, je treba je sklicati disciplinsko in pika. Tako menda pravi nezmotljivi Vinko.

Zatrjujem vam, da najbolj prijazno komunicira šolska ministrica, navzdol in navzgor. No, navzgor se tudi klanja, navzdol pa sama ne pritiska, čustveno se celo opravičuje in jamra. Vendar je za področje, ki ga pokriva, nepomembna in nepotrebna, premier ukrepa čisto mimo nje. Zdaj bo še odločal, kaj bo kdo študiral!

Klanjajo se mu predsednik DZ pa poslanci NSi pa poslanci SMC pa Robert Polnar, pa Branko Simonovič pa še kdo, Jelinčičevi pa so »itak« že ves čas v predklonu. Janša vse te bicikliste naravnost obožuje, daje jim piškotke in kaže palico, da se ne bi predramili. (Boji se samo enih kolesarjev, tistih pred parlamentom.) In kaj ima z njimi opraviti vest? Zadnje čase kar naprej poslušamo o tem, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva, da niso vezani na kakršnakoli navodila in da bodo glasovali po svoji vesti.

Lepo in prav je to, če bi držalo v praksi. Pa je vsak poslanec član stranke, ki ima svojo ideologijo, svoja pravila in program, s katerim nastopa na volitvah, usmerjajo ga tudi koalicijska pogodba in navodila organov stranke. Na drugi strani trčimo v ustavno določilo, da je nosilec oblasti ljudstvo. To pravico uveljavljamo na volitvah in nam ni vseeno, kdo nas zastopa, kaj zastopa in za kaj glasuje. Zdaj pa bi se poslanci kar naenkrat radi odločali in glasovali, kakor jim paše, pa ne zaradi vesti in nas državljanov, ampak samo zaradi lastnih privilegijev. Eni so v tem mandatu že zamenjali ljudstvo, kar poglejte, kdo jim ploska, drugi pa neskončno kolebajo med Janšo in Erjavcem, med avtokracijo in demokracijo. Za vsakega poštenega in državotvornega poslanca pa bi bila odločitev po vesti zelo enostavna.

Polona Jamnik, Bled