To, kar je minule dni storil direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom), ko je vodji svetovalne skupine za boj proti covidu pri ministrstvu za zdravje Bojani Beović prepovedal nastop v Odmevih Televizije Slovenija, ministrici za šolstvo Simoni Kustec pa v oddaji Tarča o temi, ki jo je potisnila k interpelaciji – stihija s šolstvom v času pandemije –, ter direktorju NIJZ Milanu Kreku in tudi interpelirani ministrici v informativni oddaji Svet na Kanalu A, bi moralo biti nezaslišano za neko družbo, ki se kiti z visoko stopnjo demokracije in medijske svobode. Nekaj povsem nesprejemljivega in zavržnega pa je to tudi v izrednih časih hujše zdravstvene krize, je pravcato dejanje – ne štedimo s kvalifikacijami – državne cenzure. In razumljivo je, da so se temu uprli ne le v vrstah politične opozicije, ampak tudi svobodomiselni intelektualni in stanovski krogi. Prebrali smo odziva Društva novinarjev in Sindikata novinarjev Slovenije, da so centralizirano komuniciranje oblasti, cenzura lastnih funkcionarjev in omejevanje dostopa novinarjev do informacij značilnosti avtokratskih in nedemokratičnih sistemov, ki ne spoštujejo svobode govora.
Tudi sam, kot bivši novinar, delim seveda tako sodbo. Dejstvo je, da sedanja vlada samo sebe vidi kot povsem spoštljivo do demokratičnih standardov, doseženih v 30 letih neodvisnosti, ki jih slavimo letos, in da če kdaj stori kaj, kar lahko zadiši po odstopanju od tega, je to nujno spričo izrednosti razmer, seveda za dobro države in naroda, česar mediji in oponenti nočejo razumeti. Iz tega sledi, da je Uroš Urbanija, direktor Ukoma, ravnal v skladu s trenutno oceno vlade, prej bi rekel premierja Janeza Janše, da nastopanje prej omenjenih gospe in gospoda v medijih, kjer bi jih lahko naslavljali tudi z neprijetnimi vprašanji, ni v občem interesu boja proti koronavirusu in za okrevanje države.
Problem torej ni v Ukomu, ki počne to, za kar je tam postavljen – slediti ukazom vlade in premierja –, ampak v onih, ki se mu podrejajo, kot bi bili vojaki in ne strokovnjaki s svojim znanjem, s svojo strokovno integriteto in etiko, svojo lastno presojo kdaj pred javnostjo in pred katerim medijem. Če niso in ne bodo šli na RTV, Kanal A ali Pop TV, jih bomo pa zagotovo videli na Nova24TV. Pa sami vedo, da gre za partijsko, SDS-ovsko trobilo in ne za medij, ki bi mu širša javnost verjela, a nimajo poguma, da bi se temu uprli. General je izdal ukaz in vsak dober vojak ve, da o ukazu ne diskutiraš, le izvršuješ ga! Je pa žalostno videti ministrico z akademskim pedigrejem, z doktorskim nazivom in tudi nekajletnimi političnimi izkušnjami, ter ob njej dva zdravstvena strokovnjaka, ki nam že skoraj leto dni pripovedujeta, kako je z epidemijo, ko padejo na izpitu izkazovanja lastnih suverenosti in presoj, kako jim neki mali aparatčik, kot bi to počel kak kaplar z majorji in polkovniki, zaukaže, kaj smejo in česa ne, in ti to molče sprejmejo. Če sem jim doslej v glavnem verjel, jim odslej ne bom nič več. Pa dvomim, da sem pri tem razmišljanju sam.
No, pozabil sem in se opravičujem: luč na koncu tunela se vendarle svetlika. Z njo maha predsednik republike, ki vabi vse deležnike v politiki k spravnemu srečanju, točneje opozicijo k vsaj začasnemu sodelovanju z vlado, pa četudi je slednja tako grda, zlobna in pokvarjena, ker nas ob izzivih s pandemijo in postpandemičnim okrevanjem čaka še predsedovanje Evropski uniji, in seveda ni lepo videti, da nas partnerji gledajo, kako se pri tem doma prepiramo.
Aurelio Juri, Koper