Kozjanski regijski park, ustanovljen 21. januarja 1981, velja za eno najstarejših zavarovanih območij v Sloveniji. Skoraj tri četrtine parka je uvrščenega v območje Nature 2000, od leta 2010 pa ima območje Kozjanskega z Obsoteljem, vključno s celotnim območjem parka, tudi status biosfernega rezervata pod zaščito Unesca. Park velikosti 206 kvadratnih kilometrov sega v občine Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Brežice in Krško, na njegovem območju živi več kot deset tisoč ljudi.
V parku se prepletajo gozdnato hribovje, suha travišča, sadjarska gričevja in mokrotne doline ob vodotokih. »Razgibanost površja ustvarjajo hudourniške grape in pojavi osamelega krasa, vrtače, brezna, jame, kar ustvarja pestrost živalskih in rastlinskih vrst,« pravi Valerija Slemenšek, ki v javnem zavodu Kozjanski park s sedežem v Podsredi vodi službo za splošne zadeve in je bila nekaj časa v. d. direktorice zavoda.
Skrb za ogrožene živalske in rastlinske vrste
Eno glavnih poslanstev parka je skrb za redke in ogrožene živalske in rastlinske vrste ter njihov življenjski prostor. »Štiri desetletja so ustvarila precej dobrih parkovnih praks. Ena najbolj uspešnih in prepoznavnih je zagotovo oživljanje in ohranjanje visokodebelnih travniških sadovnjakov. Kozjanski veljajo za evropsko pomembna varstvena območja, saj predstavljajo življenjski prostor redkih in ogroženih vrst ptic in nepogrešljivo podobo kozjanske krajine,« dodajajo v javnem zavodu.
Da so v regijskem parku na pravi poti, kažejo tudi poročila o štetju ptic v lanskem letu in mnogi na novo zasajeni travniški sadovnjaki znotraj zavarovanega območja. V sadovnjakih Kozjanskega parka vzgajajo kar 117 tradicionalnih in avtohtonih sort jablan in 57 sort hrušk, vsako leto v oktobru pa že vse od leta 2000 prirejajo tudi odmeven praznik kozjanskega jabolka. Kozjanski park je vključen tudi v dva projekta Life, katerih namen je širiti zavest o pomenu pestrosti narave ter preprečiti izginjanje dvoživk.
Bogata naravna in kulturna dediščina
»Številni kilometri urejenih pešpoti povezujejo naravno in kulturno dediščino zavarovanega območja in privabljajo obiskovalce od blizu in daleč,« dodaja Slemenškova. Gruska, denimo, je kraška izvirna dolina, ki se začenja s 30 metrov visoko previsno steno. Je naravni spomenik ter naravna vrednota državnega pomena in vzorčen primer kraškega sistema pretakanja vode na majhni površini.
V dolini reke Bistrice lahko obiskovalci občudujejo pomnike srednjeveške naselbinske kulture, od trga Podsreda do krajev Kozje in Pilštanj. Med Trebčami in Zagajem pa je reka izdolbla tri kilometre dolgo, neprehodno sotesko, ki velja za eno najslikovitejših v vzhodni Sloveniji. V vodotoke parka se je v zadnjih letih naselil bober, vsako leto v začetku maja pa se v stene nekdanjega peskokopa pri Bizeljskem s prezimovanja v daljni Afriki vrača zaščiteni živopisani čebelar.
Slemenškova ob tem napoveduje številne prireditve v jubilejnem letu, ki jih želijo v čim večji meri obeležiti skupaj s prebivalci Kozjanskega parka.
