Rusko-evropski odnosi so že dlje časa močno obremenjeni. Da bi se v komunikaciji med Brusljem in Moskvo že kmalu kaj spremenilo, je težko pričakovati, toda evropska in ruska diplomacija sta včeraj izražali željo, da kljub vsem razhajanjem pri svetovnih in domačih vprašanjih vendarle poskušata najti točke sodelovanja.
Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je na enem redkih obiskov na tako visoki ravni v Moskvi prišel ruskemu kolegu Sergeju Lavrovu izrazit globoko skrb zaradi aretacije in nedavne obsodbe voditelja opozicije Alekseja Navalnega na polčetrto leto zaporne kazni. »Pozval sem k njegovi izpustitvi in izvedbi neodvisne ter popolnoma transparentne preiskave o njegovi zastrupitvi,« je po pogovorih dejal Borrell, ki sicer zagovarja politiko, da je z Rusijo treba sodelovati, hkrati pa opozarjati na kršitve vladavine prava in človekovih pravic.
Obe strani želita boljše odnose
A prav v času, ko sta šefa diplomacij sedemindvajseterice in njene največje sosede v odkritem dialogu razpravljala o tem, kako ponovno zgraditi zaupanje, ki ga je v preteklih letih primanjkovalo, je Navalni moral še enkrat pred sodnike. Čakal ga je sodni proces zaradi obrekovanja 95-letnega veterana druge svetovne vojne, ki ga je zaradi podpore Putinu označil za sramoto države in izdajalca. Hkrati je skoraj sočasno s tiskovno konferenco obeh ministrov Rusija izgnala tri evropske diplomate (iz Švedske, Nemčije in Poljske), ker so se udeležili protestov.
Aretacija Navalnega in množične aretacije njegovih podpornikov na protestih v Rusiji, kjer je prihajalo tudi do policijskega nasilja, so poskrbeli za še en hladen piš v odnosih med Brusljem in Moskvo, ki so se po ruski pripojitvi Krima leta 2014 in vojni v vzhodni Ukrajini že tako nahajali na ledišču. Ta je bil tako močan, da so po oceni šefa evropske diplomacije odnosi z Rusijo dosegli najnižjo točko doslej. Borrell se je kar z malce nostalgije, a hkrati krepkim čutom za realnost trenutka, spominjal obdobja izpred tridesetih let, ko se je v EU sanjalo o Evropi, ki bi segala od Lizbone do Vladivostoka. »To je danes težje kot pred tridesetimi leti,« je dodal.
»Drži, da naši odnosi prestajajo težavno obdobje,« mu je odvrnil Lavrov in izrazil upanje, da se bo EU na bližnjem strateškem pregledu odnosov z Rusijo odločila za konstruktivno in pragmatično sodelovanje z Moskvo. Lavrov je sicer dejal, da se Moskva na EU ne zanaša kot na zanesljivega partnerja, Borrellu pa je očital tudi dvoličnost evropskih vlad glede policijskega nasilja nad protestniki, saj do tega prihaja tudi v nekaterih evropskih članicah.
Potencialna področja sodelovanja
Kako se bodo razvijali prihodnji odnosi med Rusijo in EU, bo v veliki meri odvisno tudi od odločitve voditeljev članic Unije na marčevskem vrhu. Prav oblikovanju stališč pred bližnjim zasedanjem zunanjih ministrov EU in kasneje evropskega sveta je služil Borrellov včerajšnji obisk v Moskvi.
»Kljub razlikam, o katerih se moramo pogovarjati, pa je v našem skupnem interesu sodelovanje v evrazijski regiji,« se je za nadaljevanje političnega dialoga z EU izrekel Lavrov. Kot morebitna področja sodelovanja z Unijo je navedel boj proti tihotapljenju drog iz Afganistana, oživitev bližnjevzhodne četverice (ZDA, EU, Rusija, OZN) v izraelsko-palestinskem mirovnem procesu in boj proti podnebnim spremembam. »Poiskati moramo področja, o katerih se lahko strinjamo,« je s pogledom na pomembno evropsko partnerico in največjo sosedo, v kateri vlagatelji iz EU predstavljajo glavnino tujih naložb, še dejal Borrell. Na seznam področij sodelovanja je pristavil še oživitev iranskega jedrskega dogovora.
