Rusko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da so diplomati iz Nemčije, Poljske in Švedske 23. januarja sodelovali na »nezakonitih demonstracijah« v podporo Navalnemu. Razglasili so jih za persone non grate oziroma za nezaželene osebe, poročajo tuje tiskovne agencije.
Gre za diplomata švedskega in poljskega konzulata v Sankt Peterburgu ter sodelavca nemškega veleposlaništva v Moskvi, so pojasnili na ruskem ministrstvu. Njihova udeležba na protestu je v nasprotju z njihovim diplomatskim statusom, so poudarili.
»Odrejeno jim je bilo, da morajo Rusijo zapustiti v bližnji prihodnosti,« so še zapisali na ministrstvu. Dodali so, da Moskva pričakuje, da bodo v prihodnje diplomati iz teh treh držav »dosledno spoštovali mednarodno pravo«.
Borell obsodil izgon, kritična tudi Merklova
Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Borrell, ki se je danes v Moskvi srečal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, je izgon obsodil. V izjavi na spletni strani Evropske službe za zunanje delovanje je zapisal, da je za izgon evropskih diplomatov izvedel na srečanju z Lavrovom.
»To odločitev sem ostro obsodil in zavrnil domneve, da so izvajali aktivnosti, ki niso v skladu z njihovim statusom tujih diplomatov. O odločitvi je treba še enkrat premisliti,« je poudaril. Dodal je, da je poudaril enotnost EU in izrazil solidarnost s prizadetimi državami članicami.
Do izgona evropskih diplomatov je bila kritična tudi nemška kanclerka Angela Merkel. »Ta izgon je neupravičen. Menimo, da je to samo še en dokaz, da je Rusija trenutno precej oddaljena od vladavine prava,« je povedala na skupni novinarski konferenci s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.
Z njo se je strinjal tudi nemški zunanji minister Heiko Maas, ki je dejal, da to dejanje škoduje odnosom med Rusijo in Evropo. »Če Rusija o tej odločitvi ne bo znova premislila, bomo odgovorili,« je zapisal na twitterju. V izjavi je poudaril, da je nemški diplomat zgolj izpolnjeval svoje naloge v skladu z dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih. Na terenu je z zakonitimi sredstvi zbiral podatke o dogajanju, je pojasnil Maas.
Tudi na poljskem zunanjem ministrstvu so zagotovili, da je njihov diplomat zgolj izvajal svoje naloge v skladu z dunajsko konvencijo. O tem so obvestili tudi ruskega veleposlanika v Varšavi, ki so ga poklicali na pogovor. V sporočilu za javnost so dodali, da bi lahko izgon njihovega diplomata iz Rusije povzročil dodatno škodo odnosom med državama. Poljska bi lahko sprejela »ustrezne ukrepe«, če Rusija ne bo razveljavila svoje »napačne odločitve«, so opozorili.
Tudi v Stockholmu so »ostro zavrnili« ruske trditve, da je njihov diplomat sodeloval na protestih v Rusiji. »Zunanje ministrstvo meni, da je to popolnoma neutemeljeno, kar smo sporočili tudi ruskemu ministrstvu,« je dejala tiskovna predstavnica švedskega zunanjega ministrstva Linn Duvhammar po poročanju tujih agencij. Na vprašanje, ali se bodo odzvali s sorazmernim ukrepom, ni želela odgovoriti. Je pa dejala, da obžalujejo to rusko dejanje in da si »pridržujejo pravico do ustreznega odgovora«.
V Rusiji v zadnjih dveh tednih množični protesti
V Moskvi se je sicer ta teden na pogovorih z Lavrovom mudila tudi švedska zunanja ministrica Ann Linde, ki je prav tako pozvala k izpustitvi Navalnega.
Obsodbam izgona evropskih diplomatov pa se je pridružil tudi francoski predsednik Macron. »V zvezi z afero Navalni najostreje obsojam vse, kar se je zgodilo od začetka do konca, od zastrupitve (...) do obsodbe in današnjega izgona nemškega, poljskega in švedskega diplomata, za katerega se je odločila Rusija,« je Macron povedal na novinarski konferenci po virtualnem srečanju z Merklovo.
V Rusiji v zadnjih dveh tednih potekajo množični protesti, na katerih zahtevajo izpustitev opozicijskega voditelja Navalnega, ki so ga ruske oblasti prijele sredi januarja takoj po vrnitvi iz Nemčije. Tam se je zdravil po zastrupitvi z živčnim strupom novičok. Ruska policija je na protestih aretirala več kot 10.000 ljudi.
