Nov brutalni napad francoskih letal na tunizijsko vas blizu alžirske meje
TUNIS, 8. – Francoska letala so izvedla nov brutalni napad na tunizijsko ozemlje, pri čemer je bilo ubitih po dosedanjih uradnih ugotovitvah 72 Tunizijcev, 87 pa ranjenih. Tunizijska vlada je takoj odločno protestirala pri francoski vladi in je odpoklicala svojega poslanika iz Pariza. (…)
Kakor običajno, pa prikazuje francosko vojaško poveljstvo ta dogodek na način, kakor da bi Francozi bili žrtev napada. To je že stara igra, ki ji nihče več ne verjame in še posebno potem ne, ko so v Parizu izrecno izjavili, da jih mednarodni pravni predpisi sploh ne zanimajo. Uradno poročilo takole prikazuje in potvarja dogodek: »30. januarja je bilo letalo »T-6« izpostavljeno ognju orožja postavljenega ob tunizijski meji, pet kilometrov severno od Sakiet-Sidi-Jusef, ko je spremljalo konvoj v notranjosti francoskega ozemlja.« (…)
Francoski obrambni minister Chaban-Delmas pa je k temu nesramnemu in lažnemu poročilu dodal še sledeče izjave: »Naši piloti niso napravili nič drugega, nego da so izvajali pravico zakonite obrambe pred protiletalskimi postojankami, ki so operirale s tunizijskega ozemlja in katerih nekaznivost očitno se ni mogla sprejeti, upoštevajoč izgube naših letal in naših posadk.« (…)
Primorski dnevnik, 9. februarja 1958
Tunizija sklenila obrniti se na OZN zaradi francoskega barbarskega napada
TUNIS, 10. Barbarski napad francoskih letal na tunizijsko vas Sakiet-Sidi-Jusef, pri katerem je bilo ubitih 74 oseb, med katerimi 22 otrok in 11 žensk, je izzval po vsej Tuniziji veliko ogorčenje. Danes so v več krajih Tunizije proglasili splošno protestno stavko. V večjih krajih so bile tudi velike demonstracije proti Franciji. (…)
Pet francoskih novinarjev, ki so si včeraj ogledali bombardirano vas, je sinoči podpisalo izjavo, v kateri pravijo, da so videli poškodovana javna in privatna poslopja ter vozila Mednarodnega Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Videli so ranjene ženske in otroke v bolnišnici v bližnjem mestu Kef. (…)
Letala so v začetku metala na vas bombe, nato rakete in končno so letela nizko nad strehami ter streljala s strojnicami. (…)
Švedski polkovnik Heuman pa je skupno z delegatom Tissotom izjavil: »Med bombardiranjem, ki je trajalo 50 minut, smo pregledovali taborišče alžirskih beguncev izven Sakieta. Skušali smo stopiti v stik s francosko postojanko blizu Sakieta. Toda nismo uspeli, ker nismo imeli potrebnega pooblastila za vstop na alžirsko ozemlje. Takoj ko so se francoska letala oddaljila, smo se naglo vrnili v vas, kjer se nam je nudil prizor smrti in uničenja. Trupla moških, žensk in otrok so bila posejana po tleh ali pod razvalinami, medtem ko so se z vseh strani slišali obupni klici.
Primorski dnevnik, 11. februarja 1958
Dulles sporočil Franciji »zaskrbljenost« Eisenhowerja
WASHINGTON, 10. – Nocoj se je tunizijski poslanik Mongi Slim sestal v Washingtonu z ameriškim državnim tajnikom Dullesom, s katerim je imel daljši razgovor. (…)
Bela hiša javlja, da je predsednik Eisenhower dal včeraj osebno Dullesu navodila, naj izreče francoskemu poslaniku v Washingtonu »zaskrbljenost ameriške vlade zaradi bombardiranja tunizijske vasi Sakiet«. (…)
Ameriški tisk pa je mnogo ostrejši. »New York Post« piše, da je dogodek »vreden Goeringove Luftwafe v najhujših časih nacizma« in da je »incident dejanje preračunanega barbarstva, ki razgalja obup in nemoralnost umirajočega francoskega kolonializma«. »Ali je neuspeh in blaznost poizkusa, da se zatre alžirska neodvisnost, uničila razum v Parizu ?« se sprašuje list. (…)
Primorski dnevnik, 11. februarja 1958
Proti mednarodnemu pravu
Pariz, 11. febr. (Po telefonu). Težka naloga, zastavljena novinarju ob dogodkih, kakor je bombardiranje Sekid Sidi Jusefa, obvladati čustva, poskušati ostati hladnokrven, miren, razsoden in objektiven. Toda zakaj ne bi smeli napisati, kot je napisal kroničar Cassandra v »Daily Mirorju«, da je to dejanje ponovitev Guernice, ali uporabiti pridevke, ki jih lahko čitamo celo v časopisih »Scripps Howard«, ki označujejo to vojaško akcijo kot »blaznost«, »barbarstvo« in »postopek, dopuščen le v davni pretekli dobi divjaštva«. In končno, upoštevajoč vse naštete dolžnosti novinarja, ali ni že to dokaz objektivnosti povedati vse to in še mnogo več. (…)
Po nepotrjenih poročilih je neki nižji letalski poveljnik že odstavljen. Toda čemu bi iskali krivce, ko pa polna odgovornost, če že ne neposredna, pa vsaj posredna, pada na vlado samo.
Slovenski poročevalec, 12. februarja 1958
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib