Christl Cranz (Nemčija) 15

Na začetku so bila svetovna prvenstva vsako leto in tako je bilo tudi v času velike prevlade nemške alpske smučarke Christl Cranz (1914–2004). Lahko bi rekli, da je takšno število medalj osvojila zaradi pogostosti prvenstev, po drugi strani pa je tudi res, da so tista leta tako dekleta kot fantje nastopali samo v smuku, slalomu in kombinaciji, tako da je povsem mogoče, da bi Cranzeva, če bi imeli še veleslalom in super G, osvojila več odličij. Prvič je Cranzeva pod zastavo nacistične Nemčije tekmovala leta 1934 v St. Moritzu, kjer je osvojila zlato v slalomu, srebro v smuku in zlato v kombinaciji. Do leta 1939, ko je bilo tekmovanje v poljskih Zakopanah, je Cranzeva na svetovnih prvenstvih osvojila kar 12 zlatih medalj. Lahko bi jih bilo še več, a mednarodne športne organizacije prvenstva leta 1941 v Cortini d'Ampezzo zaradi druge svetovne vojne ne priznavajo. Zanimivo je, da so vse medalje osvojili takrat nacistični in fašistični športniki, Christl Cranz spet dve zlati in srebrno. Leta 1948, ko je bilo prvenstvo v okviru zimske olimpijade v St. Moritzu, nemških športnikov niso povabili. Leta 1936 je na olimpijadi v Garmischu osvojila zlato medaljo v kombinaciji.

Marielle Goitschel (Francija) 11

Sedem zlatih medalj je na prvenstvih v letih 1962, 1964, 1966 in 1968 osvojila Marielle Goitschel (1945), ki je nastopala v smuku, slalomu, veleslalomu in kombinaciji. Prvo zlato je dobila leta 1962 v Chamonixu v kombinaciji, potem pa je blestela še na treh prvenstvih. Nazadnje leta 1968 v Grenoblu, ko je zmagala v slalomu. Marielle Goitschel ima tri zlate v kombinaciji, dve v veleslalomu, eno v smuku in eno v slalomu. Ob sedmih zlatih je dobila tudi štiri srebrne medalje, na vsakem svetovnem prvenstvu po eno. Goitschelova ima tudi dve zlati medalji z zimskih olimpijad.

Anja Pärson (Švedska) 11 (2)

Med leti 2001 in 2011 je imela glavno vlogo na svetovnih prvenstvih Anja Pärson (1981), ki je osvojila sedem zlatih medalj v vseh petih disciplinah (prvo v slalomu leta 2001 v St. Antonu). V to kategorijo sodijo tudi srebrna in tri bronaste kolajne z istih tekmovanj, zgodovina pa vseh njenih uspehov ne ocenjuje na enaki ravni – in sicer mednje ne šteje dveh medalj v prijateljskih, za mnoge nepotrebnih, ekipnih tekmah. Zadnje, bronaste medalje je Švedinja osvojila leta 2011 v nemškem Garmischu, ima pa, mimogrede, tudi zlato medaljo z zimske olimpijade v Torinu leta 2006.

Annemarie Moser-Pröll (Avstrija) 9

Med leti 1970 in 1980 je na svetovnih prvenstvih nastopala za mnoge najboljša avstrijska smučarka vseh časov. Annemarie Moser-Pröll (1953) je osvojila pet zlatih, dve srebrni in dve bronasti medalji. Peto zlato je sicer osvojila na zimski olimpijadi v Lake Placidu, a so se alpske tekme štele tudi za svetovno prvenstvo. Pröllova je, če vas njene medalje ne prepričajo, osvojila skupni svetovni pokal kar šestkrat (od leta 1971 do leta 1975, pa še enkrat leta 1979). Sedemkrat je osvojila skupni seštevek v smuku in trikrat v veleslalomu.

Tina Maze (Slovenija) 9

Od leta 2009 do leta 2015 je na tekmah svetovnega prvenstva blestela Tina Maze (1983) iz Črne na Koroškem. Val d'Isère, Garmisch-Partenkirchen, Schladming in Beaver Creek. Štiri zlate medalje je privozila v veleslalomu, super G-ju, smuku in kombinaciji, srebrna je bila dvakrat v veleslalomu, dvakrat v kombinaciji in enkrat v super G-ju. Mazejeva, ki ima dve zlati medalji tudi z zimskih olimpijad, je bila najboljša v svetovnem pokalu leta 2013, ko je bila prva skupno, v veleslalomu, super G-ju in kombinaciji ter druga v slalomu in smuku.

Hanni Wenzel (Liechtenstein) 9

Leta 1974 je v St. Moritzu prvi medalji (zlato v slalomu in srebrno v kombinaciji) na svetovnih prvenstvih osvojila Hanni Wenzel (1956). Sledil je slalomski bron v Innsbrucku in srebro v kombinaciji v Garmischu. Prav zares pa je Wenzlova zablestela na zimski olimpijadi v Lake Placidu, ki se je štela tudi v okvir svetovnega prvenstva leta 1980: v smuku je bila druga, prva pa v slalomu in veleslalomu. Hanni Wenzel je na svetovnih prvenstvih osvojila štiri zlate, tri srebrne in dve bronasti medalji, poleg tega ima tudi dve zmagi v skupnem seštevku svetovnega poklala.

Erika Hess (Švica) 7

Sedem medalj je na svetovnih prvenstvih dobila tudi najboljša švicarska smučarka Erika Hess (1962). Večino – šest – zlatih. Leta 1980 si je v Lake Placidu prismučala edini bron (ko se je olimpijska tekma še štela tudi za svetovno prvenstvo), potem pa v Schladmingu 1982 tri zlate medalje: v slalomu, veleslalomu in kombinaciji. Leta 1985 je v Bormiu dobila kombinacijo, leta 1987 pa v Crans-Montani slalom in kombinacijo. Večjih uspehov, če odštejemo omenjeni bron, na olimpijadah Erika Hess ni dosegla, je pa zato dvakrat osvojila skupni svetovni pokal (1982 in 1984).

Mikaela Shiffrin (ZDA) 7

Smučarka, ki se letos na lestvici desetih najuspešnejših lahko zavihti višje, je Mikaela Shiffrin (1995). Doslej ima pet zlatih, srebrno in bronasto medaljo. Prvič je zlato osvojila leta 2013 v Schladmingu, ko je bila najboljša v slalomu, kar je ponovila leta 2015 v Beaver Creeku. Leta 2017 je osvojila zlato v slalomu in srebro v veleslalomu, njeno najboljše prvenstvo pa je bilo prav zadnje v švedskem Åreju, kjer je dobila tako slalom kot super G, v veleslalomu pa je bila bronasta. Ja, prav Shiffrinova je osvojila zadnje štiri slalome na svetovnih prvenstvih.

Pernilla Wiberg (Švedska) 6

Švedska zvezdnica je v obdobju od leta 1991 do leta 1999 pobrala štiri zlate, srebrno in bronasto medaljo. Pernilla Wiberg (1970) je leta 1991 v Saalbachu osvojila svojo prvo medaljo, zlato v veleslalomu. Leta 1996 je v Sierra Nevadi dobila slalom in kombinacijo, leta 1997 v Sestrieru bron v smuku, leta 1999 pa še zlato v kombinaciji in srebro v slalomu. Wibergova ima tudi dve zlati medalji z olimpijskih iger (veleslalom in kombinacija) in skupno zmago ter zmago v slalomu in kombinaciji v svetovnem pokalu leta 1997.

Janica Kostelić (Hrvaška) 5

Hrvaška legenda je na svetovnih prvenstvih nastopila samo dvakrat in skupaj osvojila pet medalj. Vseh pet je bilo zlatih. Leta 2003, ko je bilo prvenstvo v St. Moritzu, je bila najboljša v slalomu in kombinaciji, dve leti kasneje pa je v Bormiu dobila smuk, slalom in kombinacijo. Kostelićeva je svojo kariero končala zgodaj, pri 25 letih, a je vseeno ob vseh medaljah osvojila tudi štiri zlate in dve srebrni na olimpijskih igrah. Janica Kostelić (1982) ima tudi tri osvojene skupne svetovne pokale (v letih 2001, 2003, 2006).